Page 222 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 222
KRONIKA

Zato bodimo ponosni, da se lahko polnovredno izražamo v jeziku, ki
so ga slovenski protestanti zaradi reformacije pred 500 leti povzdignili
iz govorice pastirjev v jezik učene kulture, v jezik našega naroda. Peti,
govoriti, moliti, celovito bivati v slovenskem jeziku kot dediščini prote-
stantske reformacije je namreč naša stoletna očetna in dedna pravica,
ne milostna dopustitev …

Je pa zgodovinski protestantizem pri Slovencih mogoče razumeti
tudi kot metaforo za možnost sodobnega, tukajšnjega sobivanja, morda
sčasoma celo sožitja različnega – kot povabilo in dober zgled, kako sedaj
premostiti globoke prepade zavoljo dogodkov od 1941 naprej.

Reformacija je bila zagotovo eden od zvezdnih trenutkov naše du-
hovne kulture, ne pa tudi blagoslovljeno obdobje narodne zgodovine.
Kajti po svojem uspešnem začetku se je razbila na čereh in valovih zgo-
dovinske silovitosti ter nasilja verskih sporov 17. stoletja. Toda: s tekom
časa so se strasti pomirile, nravi pa uravnale.

Pot do tod je zahtevala odpuščanje na eni ter pripoznanje na drugi.
Oboje – odpuščanje in pripoznanje z namenom pomiritve in sodelova-
nja vseh »ljudi dobre volje«, kot pravi Evangelij – pa je ne le krščanska,
temveč globoko človeška lastnost in modrost, nujna za obstoj vsake
skupnosti, zlasti tako maloštevilne, kot je naša – slovenska.

220
   217   218   219   220   221   222   223   224   225   226   227