Page 218 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 218
KRONIKA
Trubarjevo Cerkovno ordningo, vse to je bilo rojstvo nečesa tako trdo-
živega, da je ostalo vse do danes. In ta danes nas še posebej zavezuje.
Zavezuje k tistemu hrepenenju, kako združiti, a hkrati ne povzročati
novih razdruževanj – takšno je bilo več kot očitno temeljno hrepenenje
našega naroda. In hkrati tudi naš problem. Oboje ostaja. Verujem, da
bomo združevanju dali možnost in priložnost, da se prelevi v pozitivno
in nam bo trden grunt. Kajti v iskrenem hrepenenju je doma odprtost,
prostor za drugega, prostor za dialog. In vse to skupaj je prostor kulture,
odraslosti, zrelosti, naroda in posameznika. In taka kultura predpostavlja
in nosi v sebi možnost, da seže do univerzalnosti, ter da priložnost tudi
posamezniku pusti zadihati v širši skupnosti. Skupnosti, ki bo vedela
preceniti in oceniti, kaj je umetno sejanje polarnosti in nelagodja, kaj
nam jemlje moči, duši in ruši vizije, nas tišči k tlom. Skorajda nemogoča
je namreč pot naprej, če so ideje brez tehtnega premisleka že v začetku
obsojene kot krivoverske in napačne, in če smo krivi, še preden se nam
krivda dokaže.
Spoštovane gospe in gospodje!
Luthrovi pogledi na Boga, Cerkev, vero in svet, so se, kot je znano,
srečali in konfrontirali tako z velikimi filozofskimi, kakor tudi z verskimi
miselnimi tokovi takratnega sveta, in tudi s civilno in družbeno sfero,
humanizmom in renesanso. Besede konfrontacija danes ne želim razumeti
kot nekaj negativnega, čeprav je na žalost v preteklosti bilo tudi tega mno-
go. Konfrontacijo, na katero mislim, želim razumeti predvsem kot izziv za
iskanje odgovorov in rešitev za težave in probleme, ki nas tudi danes tarejo,
in ki jih moramo skupaj definirati, premišljevati, premagovati in premagati.
Tudi letošnji praznik reformacije naj nas torej nagovori, da bomo vse
bolj in bolje razumeli, da mora v vse večji želji po novem in še neodkri-
tem obstajati tudi globoko spoštovanje do vsega, kar v religiozni govorici
imenujemo spoštovanje Boga in spoštovanje človeka.
In reformacija in reformatorji so nam ponudili izhodišča, katera nam
še danes lahko služijo za tehten premislek, kako naprej. Tako na verskem,
kakor tudi družbenem področju. Toda vsaka duhovna in družbena pre-
obrazba, za katero želimo, da prinese napredek, je mogoča le takrat, ko
zanjo stojijo tudi trde odločitve narediti nekaj dobrega. Bodimo torej iskalci
216
Trubarjevo Cerkovno ordningo, vse to je bilo rojstvo nečesa tako trdo-
živega, da je ostalo vse do danes. In ta danes nas še posebej zavezuje.
Zavezuje k tistemu hrepenenju, kako združiti, a hkrati ne povzročati
novih razdruževanj – takšno je bilo več kot očitno temeljno hrepenenje
našega naroda. In hkrati tudi naš problem. Oboje ostaja. Verujem, da
bomo združevanju dali možnost in priložnost, da se prelevi v pozitivno
in nam bo trden grunt. Kajti v iskrenem hrepenenju je doma odprtost,
prostor za drugega, prostor za dialog. In vse to skupaj je prostor kulture,
odraslosti, zrelosti, naroda in posameznika. In taka kultura predpostavlja
in nosi v sebi možnost, da seže do univerzalnosti, ter da priložnost tudi
posamezniku pusti zadihati v širši skupnosti. Skupnosti, ki bo vedela
preceniti in oceniti, kaj je umetno sejanje polarnosti in nelagodja, kaj
nam jemlje moči, duši in ruši vizije, nas tišči k tlom. Skorajda nemogoča
je namreč pot naprej, če so ideje brez tehtnega premisleka že v začetku
obsojene kot krivoverske in napačne, in če smo krivi, še preden se nam
krivda dokaže.
Spoštovane gospe in gospodje!
Luthrovi pogledi na Boga, Cerkev, vero in svet, so se, kot je znano,
srečali in konfrontirali tako z velikimi filozofskimi, kakor tudi z verskimi
miselnimi tokovi takratnega sveta, in tudi s civilno in družbeno sfero,
humanizmom in renesanso. Besede konfrontacija danes ne želim razumeti
kot nekaj negativnega, čeprav je na žalost v preteklosti bilo tudi tega mno-
go. Konfrontacijo, na katero mislim, želim razumeti predvsem kot izziv za
iskanje odgovorov in rešitev za težave in probleme, ki nas tudi danes tarejo,
in ki jih moramo skupaj definirati, premišljevati, premagovati in premagati.
Tudi letošnji praznik reformacije naj nas torej nagovori, da bomo vse
bolj in bolje razumeli, da mora v vse večji želji po novem in še neodkri-
tem obstajati tudi globoko spoštovanje do vsega, kar v religiozni govorici
imenujemo spoštovanje Boga in spoštovanje človeka.
In reformacija in reformatorji so nam ponudili izhodišča, katera nam
še danes lahko služijo za tehten premislek, kako naprej. Tako na verskem,
kakor tudi družbenem področju. Toda vsaka duhovna in družbena pre-
obrazba, za katero želimo, da prinese napredek, je mogoča le takrat, ko
zanjo stojijo tudi trde odločitve narediti nekaj dobrega. Bodimo torej iskalci
216
