Page 202 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 202
vpogled v evropske razprave ob 500-letnici
ljubezni. Vera in ljubezen sta po Luthru v medsebojnem razmerju kot
oseba in delo (Luther [1525] 1927, 97),14 akter in dejanje (Luther [1525]
1927, 96).15 Vera se kaže v hvaležnosti,16 ki se udejanja v življenju, vendar
je ni mogoče zreducirati le na motivacijo za delovanje.
Oznanilo o opravičenju predpostavlja, da pojmovno razlikujemo
med Božjim in človeškim delovanjem. Ko Luther o dejanjih ljubezni
govori kot sadovih vere, človeško delovanje seveda ne stoji nepovezano
poleg Božjega delovanja, temveč se nanaša prav na to, kar je zgolj Bož-
je delo. Nauk o opravičenju govori izključno o Božjem milostnem de-
lovanju nasproti človeku in svetu. Govor o Božjem opravičujočem de-
lovanju na specifičen način opredeli teološko razumevanje svobode, ki
je temeljni pogoj vsakega delovanja. Na ta način sta kritiki podvrže-
na tako običajno pojmovanje delovanja kot splošno razumevanje etike.
Teološko utemeljena etika – utemeljena v nauku o opravičenju – ni to-
liko etika dejanja kot etika (d)opuščanja [Lassens]. Njen moto je (z obr-
njenim stavkom iz Jak 1,22): »Bodite poslušalci besede in ne samo ak-
terji, ki sami sebe varajo«.
Poslušanje Božje besede usmerja v etiko dopuščanja, ki Bogu pus-
ti, da je Bog, in sočloveku, da je on sam, namesto da bi hotela samovolj-
no razpolagati z njim in svetom.17 Nikakor ne gre za to, da bi – govoreč
z Marxom – svet in soljudi spreminjali ali izboljševali po svojih zveli-
čavnih predstavah, namesto da bi jih tega obvarovali. Pustiti druge in
stvarnost, da so, kar so, seveda vključuje dejavno naklonjenost, ki pa je
vedno izpostavljena nevarnosti, da si sočloveka paternalistično podre-
jamo. Etika, ki je utemeljena v opravičenju, je zato vedno tudi etika sa-
moomejevanja delujočega subjekta.
Evangelij – veselo sporočilo o opravičenju brezbožnega samo po
(njegovi) veri – moramo varovati pred tem, da bi ga zreducirali na neko
moralo. Tudi zato ne smemo pozabiti štirikratnega samo reformatorske
teologije. Sporočilo o opravičenju je seveda potrebno braniti pred (ne)
14 Tj.: WA 17/2, 97, 7–11.
15 Tj: WA 17/2, 96, 25.
16 O veri in hvaležnosti govori III. del Heidelberškega katekizma.
17 Zaključna odstavka sta prevzeta iz: Körtner 2012b, 114.
432
ljubezni. Vera in ljubezen sta po Luthru v medsebojnem razmerju kot
oseba in delo (Luther [1525] 1927, 97),14 akter in dejanje (Luther [1525]
1927, 96).15 Vera se kaže v hvaležnosti,16 ki se udejanja v življenju, vendar
je ni mogoče zreducirati le na motivacijo za delovanje.
Oznanilo o opravičenju predpostavlja, da pojmovno razlikujemo
med Božjim in človeškim delovanjem. Ko Luther o dejanjih ljubezni
govori kot sadovih vere, človeško delovanje seveda ne stoji nepovezano
poleg Božjega delovanja, temveč se nanaša prav na to, kar je zgolj Bož-
je delo. Nauk o opravičenju govori izključno o Božjem milostnem de-
lovanju nasproti človeku in svetu. Govor o Božjem opravičujočem de-
lovanju na specifičen način opredeli teološko razumevanje svobode, ki
je temeljni pogoj vsakega delovanja. Na ta način sta kritiki podvrže-
na tako običajno pojmovanje delovanja kot splošno razumevanje etike.
Teološko utemeljena etika – utemeljena v nauku o opravičenju – ni to-
liko etika dejanja kot etika (d)opuščanja [Lassens]. Njen moto je (z obr-
njenim stavkom iz Jak 1,22): »Bodite poslušalci besede in ne samo ak-
terji, ki sami sebe varajo«.
Poslušanje Božje besede usmerja v etiko dopuščanja, ki Bogu pus-
ti, da je Bog, in sočloveku, da je on sam, namesto da bi hotela samovolj-
no razpolagati z njim in svetom.17 Nikakor ne gre za to, da bi – govoreč
z Marxom – svet in soljudi spreminjali ali izboljševali po svojih zveli-
čavnih predstavah, namesto da bi jih tega obvarovali. Pustiti druge in
stvarnost, da so, kar so, seveda vključuje dejavno naklonjenost, ki pa je
vedno izpostavljena nevarnosti, da si sočloveka paternalistično podre-
jamo. Etika, ki je utemeljena v opravičenju, je zato vedno tudi etika sa-
moomejevanja delujočega subjekta.
Evangelij – veselo sporočilo o opravičenju brezbožnega samo po
(njegovi) veri – moramo varovati pred tem, da bi ga zreducirali na neko
moralo. Tudi zato ne smemo pozabiti štirikratnega samo reformatorske
teologije. Sporočilo o opravičenju je seveda potrebno braniti pred (ne)
14 Tj.: WA 17/2, 97, 7–11.
15 Tj: WA 17/2, 96, 25.
16 O veri in hvaležnosti govori III. del Heidelberškega katekizma.
17 Zaključna odstavka sta prevzeta iz: Körtner 2012b, 114.
432
