Page 199 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 199
Ulrich H. J. Körtner
roma ne more obstajati cerkveni ali uradni interpretacijski privilegij, ki
naj bi usmerjal in domesticiral pluralnost načelno nikdar zaključenega
procesa interpretacije.
Po reformatorski tradiciji cerkev – konkretno bogoslužno občestvo
– ni subjekt, ampak objekt razlage. Cerkev je stvaritev besede, creatura
evangelii (Luther [1519] 1848, 430),10 stvaritev evangelija oziroma Bož-
je besede.11 Kot pravi Luther, je nata ex verbo (Luther 1911, 334),12 pri
čemer pri rojevanju cerkve iz Božje besede ne gre za enkratno dogajanje
v preteklosti, temveč za stalno dogajanje. Kot se po Luthru kristjan vsak
dan ponovno rojeva iz krsta (Mali katekizem, BSLK, 516, 30–38), tako
je tudi cerkev kot skupnost verujočih vedno znova rojevana iz besede.
V tem smislu je creatura verbi in ne njen creator.
Samo po veri
Kaj pa je v smislu reformatorske tradicije razumeti z vero, po kateri
da je človek edino le opravičen? Ebeling je Luthrovo razumevanje vere
izrazil z jedrnato formulo: »Vera je dobra/mirna vest« (Ebeling 1981,
191). Mirna vest se ne opira na človekova lastna dela in dosežke, temveč
samo na Božje delo (Werk) v Jezusu Kristusu. Je osvobojena vest, saj te-
melji v izkustvu na novo pridobljene svobode od greha in osvoboditve
za Boga in sočloveka.
Nauk o brezpogojnem sprejetju in opravičenju brezbožnega ni dru-
gega kot nauk o svobodi. Po reformatorskem razumevanju sta dogajan
je odrešenja in zgodovina odrešenja zgodovina svobode, natančneje,
zgodovina osvoboditve. Vera je zavest na novo pridobljene svobode, za
katero so po Kristusu osvobojeni verujoči. (prim. Gal 5,1).13
10 Tj.: WA 2, 430, 6–8
11 Izraza creatura verbi kot oznake za cerkev pri Luthru neposredno ne najdemo, pač pa citate, ki
so temu zelo blizu kot WA 6, 560, 36–561, 1; WA BR 5, 591, 49–57. O tem Trowitzsch 1996, 4.
12 Tj.: WA 42, 334, 12
13 V spisu O babilonskem suženjstvu cerkve (1520) govori Luther o »scientia libertatis Chris-
tianae« (WA 6, 538, 30).
429
roma ne more obstajati cerkveni ali uradni interpretacijski privilegij, ki
naj bi usmerjal in domesticiral pluralnost načelno nikdar zaključenega
procesa interpretacije.
Po reformatorski tradiciji cerkev – konkretno bogoslužno občestvo
– ni subjekt, ampak objekt razlage. Cerkev je stvaritev besede, creatura
evangelii (Luther [1519] 1848, 430),10 stvaritev evangelija oziroma Bož-
je besede.11 Kot pravi Luther, je nata ex verbo (Luther 1911, 334),12 pri
čemer pri rojevanju cerkve iz Božje besede ne gre za enkratno dogajanje
v preteklosti, temveč za stalno dogajanje. Kot se po Luthru kristjan vsak
dan ponovno rojeva iz krsta (Mali katekizem, BSLK, 516, 30–38), tako
je tudi cerkev kot skupnost verujočih vedno znova rojevana iz besede.
V tem smislu je creatura verbi in ne njen creator.
Samo po veri
Kaj pa je v smislu reformatorske tradicije razumeti z vero, po kateri
da je človek edino le opravičen? Ebeling je Luthrovo razumevanje vere
izrazil z jedrnato formulo: »Vera je dobra/mirna vest« (Ebeling 1981,
191). Mirna vest se ne opira na človekova lastna dela in dosežke, temveč
samo na Božje delo (Werk) v Jezusu Kristusu. Je osvobojena vest, saj te-
melji v izkustvu na novo pridobljene svobode od greha in osvoboditve
za Boga in sočloveka.
Nauk o brezpogojnem sprejetju in opravičenju brezbožnega ni dru-
gega kot nauk o svobodi. Po reformatorskem razumevanju sta dogajan
je odrešenja in zgodovina odrešenja zgodovina svobode, natančneje,
zgodovina osvoboditve. Vera je zavest na novo pridobljene svobode, za
katero so po Kristusu osvobojeni verujoči. (prim. Gal 5,1).13
10 Tj.: WA 2, 430, 6–8
11 Izraza creatura verbi kot oznake za cerkev pri Luthru neposredno ne najdemo, pač pa citate, ki
so temu zelo blizu kot WA 6, 560, 36–561, 1; WA BR 5, 591, 49–57. O tem Trowitzsch 1996, 4.
12 Tj.: WA 42, 334, 12
13 V spisu O babilonskem suženjstvu cerkve (1520) govori Luther o »scientia libertatis Chris-
tianae« (WA 6, 538, 30).
429
