Page 36 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 36
razprave, študije
IV
Masivna prisotnost pietističnega motiva ponovnega rojstva v Kan-
tovi filozofiji religije, predvsem pa očitna pietistična zaznamovanost
načina, kako je Kant utemeljeval genezo moralnega občutja in postu-
lat nesmrtnosti duše, po našem mnenju nesporno dokazujeta vpliv pie
tizma na njegovo moralno filozofijo. Res je sicer, da se na neposredni
ravni ta vpliv kaže predvsem kot zunanja motnja, kot razlog nekon
sistentnosti Kantove moralnosti. Vendar je to neizogibna posledica
naše metodološke odločitve, da se za dokaz dejanskosti vpliva ne bomo
zadovoljili z detekcijo strukturnih podobnosti, temveč bomo iskali
mesta, kjer Kantu spodrsne po imanentnih kriterijih in ki zato sama
kličejo po zunanjih vzrokih.
Dejstvo, da smo v skladu s temi strožjimi kriteriji zares lahko potr-
dili prisotnost pietističnega vpliva, pa nam omogoča, da lahko govori-
mo o dejanskem vplivu tudi ob golih analogijah. Tu imamo v mislih
predvsem motiv vzvišenosti dolžnosti, neizprosnosti moralnega zako-
na, ki kaže suvereno brezbrižnost do subjektovih nagnjenj in zahteva
brezpogojno podreditev, na eni ter dejstvo, da je prava vrednost dejanja
odvisna zgolj od namere, ki pa je tudi za delujoči subjekt sam nazadnje
uganka, na drugi strani. V obeh motivih moramo, takšna je naša teza,
videti prevedbo pietističnega oziroma širšega protestantskega pojmo-
vanja opravičenja po veri na področje moralnega delovanja.27
Če to drži, potem je mogoče izrazit pietistični vpliv historično ume-
stiti v čas, ki paradoksno sovpada z oblikovanjem specifično Kantove
moralnosti čistega uma. Omenili smo že, da je pred Utemeljitvijo meta-
fizike nravi Kant zagovarjal moralnost kot vrednost biti srečen, v kate-
ri je brezpogojno zavezujočnost izpeljeval iz nujnih pogojev enotnosti
delujočega subjekta. To pojmovanje je Kanta nato samodejno privedlo
do moralne teologije, npr. do privzetja Božjega obstoja, saj bi brez tega
moralnost ostala brez učinka. Vendar je treba poudariti, da je bila splo-
šna podoba te moralne teorije neprimerno bolj »posvetna«, tako rekoč
27 Dodati pa je treba, da je bila neprosojnost moralne motivacije obravnavana tudi pri angleških
filozofih moralnega čuta.
266
IV
Masivna prisotnost pietističnega motiva ponovnega rojstva v Kan-
tovi filozofiji religije, predvsem pa očitna pietistična zaznamovanost
načina, kako je Kant utemeljeval genezo moralnega občutja in postu-
lat nesmrtnosti duše, po našem mnenju nesporno dokazujeta vpliv pie
tizma na njegovo moralno filozofijo. Res je sicer, da se na neposredni
ravni ta vpliv kaže predvsem kot zunanja motnja, kot razlog nekon
sistentnosti Kantove moralnosti. Vendar je to neizogibna posledica
naše metodološke odločitve, da se za dokaz dejanskosti vpliva ne bomo
zadovoljili z detekcijo strukturnih podobnosti, temveč bomo iskali
mesta, kjer Kantu spodrsne po imanentnih kriterijih in ki zato sama
kličejo po zunanjih vzrokih.
Dejstvo, da smo v skladu s temi strožjimi kriteriji zares lahko potr-
dili prisotnost pietističnega vpliva, pa nam omogoča, da lahko govori-
mo o dejanskem vplivu tudi ob golih analogijah. Tu imamo v mislih
predvsem motiv vzvišenosti dolžnosti, neizprosnosti moralnega zako-
na, ki kaže suvereno brezbrižnost do subjektovih nagnjenj in zahteva
brezpogojno podreditev, na eni ter dejstvo, da je prava vrednost dejanja
odvisna zgolj od namere, ki pa je tudi za delujoči subjekt sam nazadnje
uganka, na drugi strani. V obeh motivih moramo, takšna je naša teza,
videti prevedbo pietističnega oziroma širšega protestantskega pojmo-
vanja opravičenja po veri na področje moralnega delovanja.27
Če to drži, potem je mogoče izrazit pietistični vpliv historično ume-
stiti v čas, ki paradoksno sovpada z oblikovanjem specifično Kantove
moralnosti čistega uma. Omenili smo že, da je pred Utemeljitvijo meta-
fizike nravi Kant zagovarjal moralnost kot vrednost biti srečen, v kate-
ri je brezpogojno zavezujočnost izpeljeval iz nujnih pogojev enotnosti
delujočega subjekta. To pojmovanje je Kanta nato samodejno privedlo
do moralne teologije, npr. do privzetja Božjega obstoja, saj bi brez tega
moralnost ostala brez učinka. Vendar je treba poudariti, da je bila splo-
šna podoba te moralne teorije neprimerno bolj »posvetna«, tako rekoč
27 Dodati pa je treba, da je bila neprosojnost moralne motivacije obravnavana tudi pri angleških
filozofih moralnega čuta.
266
