Page 42 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 42
razprave, študije
pred smrtjo 1838 pa hoče Heinrich Marx v kölnskem cerkvenem spo-
ru podpreti vladarjeve protikatoliške ukrepe (2MEGA IV,1:379). Karl
Marx ima do tega diferencirano stališče, članek o tem, ki ga je napisal v
začetku poletja 1842, pa cenzura zatre in imamo o njem samo poroči-
lo v pismu Rugeju. V času, ko Karl Marx študira, pa se z religijo srečuje
v kontekstu mladoheglovske filozofije. Družina Friedricha Engelsa ima
verjetno hugenotske korenine. V njej vlada protestantska etika. Firma
Ermen & Engels se ukvarja s tekstilom in ima filialo v Manchestru. Kot
najstarejši sin je Friedrich predviden za naslednika in uživa tovrstno
usposabljanje. Njegovi literarni in filozofski interesi pa vendarle pri-
hajajo na dan v njegovi zgodnji publicistiki. V »Pismih iz Wuppertala«
devetnajstletnik kritizira pridige pastorja Krummacherja in pobožnja-
karstvo. Kmalu zatem ga navdušijo mladoheglovci.
II
Teoretska predpriprava terena za delovanje mladoheglovcev je se-
veda Heglova filozofija. Mladoheglovci hočejo nadaljevati raziskovanje
z navezavo na Heglovo metodo, ne čutijo pa se zavezane Heglovemu
sistemu. Kam v njihovem odnosu do učitelja uvrstiti številne Heglove
stavke, v katerih se izreka za luterana, za Luthrov nauk v razmerju ne le
do katolicizma, temveč tudi do Calvina1, je težko odgovoriti. Vsekakor
pa imajo afirmativen odnos do učiteljeve hvalnice Luthrovemu prevo-
du Biblije, včasih brez besed pa soglašajo z učiteljevim povezovanjem
protestantizma s principom svobode in z mislijo, ki je pripravljala fran-
cosko revolucijo.
Argument, da vlada v religiji antropomorfizem, ki ga je kasneje pov-
zel Ludwig Feuerbach, izvira že iz razsvetljenstva. V odgovor nanj je He-
gel zapisal: »Predstava, ki jo ima človek o bogu, ustreza tisti, ki jo ima o
sebi samem, o svoji svobodi.« Pomen tega stavka so mladoheglovci obr-
nili v kritiko religije. Če je Hegel v svojem sistemu vsa duhovna področ-
ja podvrgel filozofskemu tolmačenju in mu je filozofija religije tolmačila
pravo naravo religije, so njegovi učenci nekaj let po učiteljevi smrti ra-
272
pred smrtjo 1838 pa hoče Heinrich Marx v kölnskem cerkvenem spo-
ru podpreti vladarjeve protikatoliške ukrepe (2MEGA IV,1:379). Karl
Marx ima do tega diferencirano stališče, članek o tem, ki ga je napisal v
začetku poletja 1842, pa cenzura zatre in imamo o njem samo poroči-
lo v pismu Rugeju. V času, ko Karl Marx študira, pa se z religijo srečuje
v kontekstu mladoheglovske filozofije. Družina Friedricha Engelsa ima
verjetno hugenotske korenine. V njej vlada protestantska etika. Firma
Ermen & Engels se ukvarja s tekstilom in ima filialo v Manchestru. Kot
najstarejši sin je Friedrich predviden za naslednika in uživa tovrstno
usposabljanje. Njegovi literarni in filozofski interesi pa vendarle pri-
hajajo na dan v njegovi zgodnji publicistiki. V »Pismih iz Wuppertala«
devetnajstletnik kritizira pridige pastorja Krummacherja in pobožnja-
karstvo. Kmalu zatem ga navdušijo mladoheglovci.
II
Teoretska predpriprava terena za delovanje mladoheglovcev je se-
veda Heglova filozofija. Mladoheglovci hočejo nadaljevati raziskovanje
z navezavo na Heglovo metodo, ne čutijo pa se zavezane Heglovemu
sistemu. Kam v njihovem odnosu do učitelja uvrstiti številne Heglove
stavke, v katerih se izreka za luterana, za Luthrov nauk v razmerju ne le
do katolicizma, temveč tudi do Calvina1, je težko odgovoriti. Vsekakor
pa imajo afirmativen odnos do učiteljeve hvalnice Luthrovemu prevo-
du Biblije, včasih brez besed pa soglašajo z učiteljevim povezovanjem
protestantizma s principom svobode in z mislijo, ki je pripravljala fran-
cosko revolucijo.
Argument, da vlada v religiji antropomorfizem, ki ga je kasneje pov-
zel Ludwig Feuerbach, izvira že iz razsvetljenstva. V odgovor nanj je He-
gel zapisal: »Predstava, ki jo ima človek o bogu, ustreza tisti, ki jo ima o
sebi samem, o svoji svobodi.« Pomen tega stavka so mladoheglovci obr-
nili v kritiko religije. Če je Hegel v svojem sistemu vsa duhovna področ-
ja podvrgel filozofskemu tolmačenju in mu je filozofija religije tolmačila
pravo naravo religije, so njegovi učenci nekaj let po učiteljevi smrti ra-
272
