Page 45 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 45
božidar debenjak
setletja kasneje tudi omenjal. V ekscerptu navaja Benaryjev opis Luth-
rovega odnosa do Apokalipse. (2MEGA IV,1:417s)
Navdušenje nad Luthrom izražajo naslednje besede iz leta 1840:
Oni dan, na katerega je Luther potegnil naprej izvirnik Novega tes-
tamenta in s tem grškim ognjem v prah in pepel sežgal stoletja srednjega
veka z njihovim veličastjem in njihovim hlapčevstvom, z njihovo poezijo
in brezmiselnostjo. (2MEGA I,3:98)
Kot designirani dedič podjetja potem spoznava Anglijo, zlasti prek
filiale v Manchestru.
IV
Začetek Marxovega žurnalističnega delovanja je vezan na Rheinische
Zeitung. V njem gre dostikrat za vprašanja cenzure, zlasti ob verski
tematiki, vse to pa se dogaja v hkratni polemiki med mediji. Začetek je
polemika z novimi cenzurnimi navodili, napisanimi konec leta 1841 in
objavljenimi v začetku naslednjega leta. Del polemike govori o krščan-
stvu in posebej o razmerju države do različnih krščanskih veroizpove-
di. Marx kritizira »konfuzijo političnega in religijskega principa«, ki se
izraža v ambiciji biti krščanska država. Država ima druge naloge, ne pa
religijsko diskriminacijo. Posebej pa se ne more razglašati za krščan
sko državo, če diskriminira eno od krščanskih konfesij. Takrat je bil
še v svežem spominu kölnski cerkveni spor: katoliški nadškof je dovo-
lil poroko z nekatoličanom ali nekatoličanko le pod pogojem, da sta se
bodoča zakonca zavezala, da bosta otroke vzgajala katoliško. To pa je
bilo v nasprotju s pruskim zakonom, ki je odrejal vzgojo otrok v veri
očeta. Zato je Friedrich Wilhelm III. dal nadškofa zapreti. Posredoval je
papež in leta 1842 je Prusija popustila. Če je, kot smo že omenili, Marx-
ov oče pripravljal članek v zagovor vladarjevemu ukrepu, pa se tu Marx
zavzema za to, da država ne nastopa kot konfesionalna, ne tako, da bi
predpisovala eno krščansko konfesijo, pa tudi ne tako, da bi predpiso-
275
setletja kasneje tudi omenjal. V ekscerptu navaja Benaryjev opis Luth-
rovega odnosa do Apokalipse. (2MEGA IV,1:417s)
Navdušenje nad Luthrom izražajo naslednje besede iz leta 1840:
Oni dan, na katerega je Luther potegnil naprej izvirnik Novega tes-
tamenta in s tem grškim ognjem v prah in pepel sežgal stoletja srednjega
veka z njihovim veličastjem in njihovim hlapčevstvom, z njihovo poezijo
in brezmiselnostjo. (2MEGA I,3:98)
Kot designirani dedič podjetja potem spoznava Anglijo, zlasti prek
filiale v Manchestru.
IV
Začetek Marxovega žurnalističnega delovanja je vezan na Rheinische
Zeitung. V njem gre dostikrat za vprašanja cenzure, zlasti ob verski
tematiki, vse to pa se dogaja v hkratni polemiki med mediji. Začetek je
polemika z novimi cenzurnimi navodili, napisanimi konec leta 1841 in
objavljenimi v začetku naslednjega leta. Del polemike govori o krščan-
stvu in posebej o razmerju države do različnih krščanskih veroizpove-
di. Marx kritizira »konfuzijo političnega in religijskega principa«, ki se
izraža v ambiciji biti krščanska država. Država ima druge naloge, ne pa
religijsko diskriminacijo. Posebej pa se ne more razglašati za krščan
sko državo, če diskriminira eno od krščanskih konfesij. Takrat je bil
še v svežem spominu kölnski cerkveni spor: katoliški nadškof je dovo-
lil poroko z nekatoličanom ali nekatoličanko le pod pogojem, da sta se
bodoča zakonca zavezala, da bosta otroke vzgajala katoliško. To pa je
bilo v nasprotju s pruskim zakonom, ki je odrejal vzgojo otrok v veri
očeta. Zato je Friedrich Wilhelm III. dal nadškofa zapreti. Posredoval je
papež in leta 1842 je Prusija popustila. Če je, kot smo že omenili, Marx-
ov oče pripravljal članek v zagovor vladarjevemu ukrepu, pa se tu Marx
zavzema za to, da država ne nastopa kot konfesionalna, ne tako, da bi
predpisovala eno krščansko konfesijo, pa tudi ne tako, da bi predpiso-
275
