Page 44 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 44
razprave, študije
[...] ana taka reč, koker ye ta človik, kir ye hud, nečist, izpačen, krivičin,
izkažen, zgul tema, lhaža, smert inu prekletyeinu zgul greh, ta ne more
Bogu dopasti. Zakai Bug ye dober, pravičin, svet, luč, sama risnica, ta le-
ben inu žegen. Obtu Bug inu človik sta si na vsemu cillu zubper... (Zbrana
dela Primoža Trubarja I, 60.)
Feuerbach to formulira takole: »Bog in človek sta ekstrema; Bog je
zapopadek vseh realitet, človek je zapopadek vseh ničnosti.« A če je bila
Trubarjeva (in splošnoprotestantska) zahteva, naj se človek poboljša,
zahteva Feuerbach, naj v nebo povzdignjene kvalitete potegne nazaj na
zemljo; teologija mu je sprevrnjena antropologija, zamenjati jo mora
prava antropologija.
III
S tem dogajanjem v ozadju poteka duhovno oblikovanje Karla
Marxa in Friedricha Engelsa.
Marxov študij je usmerjen v filozofijo, zgrajen okoli mladoh eglovske
predpostavke, da za velikimi sistematskimi filozofi, kakršna sta bila
Aris totel in Hegel, pride čas za filozofije samozavedanja. Marx zato in-
tenzivno študira antično filozofijo in si za disertacijo izbere Epikura;
Obeta se mu mesto na univerzi v Bonnu ob Brunu Bauerju. V njegovih
spisih in izpiskih iz tega časa ni posebnih referenc na reformacijo, bese-
da je predvsem o religiji v raznih kontekstih in o krščanstvu nasploh.
Toda z akademsko kariero ni nič, saj pruski dvor pomeče mlado
heglovce z univerz in tako Bruno Bauer ni več profesor v Bonnu. Karl
Marx postane žurnalist.
Friedrich Engels se že kot najstnik zanima za teološka vprašanja; v
času, ko je v Berlinu, se vključuje v takratne mladoheglovske polemi
ke; natančno študira Bauerjevo Kritiko evangelijske zgodbe sinoptikov
in Lützelbergerjevo knjigo o Janezu, s citati v latinščini, grščini in heb
rejščini; zapisuje si predavanja Ferdinanda Benaryja, katerega bo de-
274
[...] ana taka reč, koker ye ta človik, kir ye hud, nečist, izpačen, krivičin,
izkažen, zgul tema, lhaža, smert inu prekletyeinu zgul greh, ta ne more
Bogu dopasti. Zakai Bug ye dober, pravičin, svet, luč, sama risnica, ta le-
ben inu žegen. Obtu Bug inu človik sta si na vsemu cillu zubper... (Zbrana
dela Primoža Trubarja I, 60.)
Feuerbach to formulira takole: »Bog in človek sta ekstrema; Bog je
zapopadek vseh realitet, človek je zapopadek vseh ničnosti.« A če je bila
Trubarjeva (in splošnoprotestantska) zahteva, naj se človek poboljša,
zahteva Feuerbach, naj v nebo povzdignjene kvalitete potegne nazaj na
zemljo; teologija mu je sprevrnjena antropologija, zamenjati jo mora
prava antropologija.
III
S tem dogajanjem v ozadju poteka duhovno oblikovanje Karla
Marxa in Friedricha Engelsa.
Marxov študij je usmerjen v filozofijo, zgrajen okoli mladoh eglovske
predpostavke, da za velikimi sistematskimi filozofi, kakršna sta bila
Aris totel in Hegel, pride čas za filozofije samozavedanja. Marx zato in-
tenzivno študira antično filozofijo in si za disertacijo izbere Epikura;
Obeta se mu mesto na univerzi v Bonnu ob Brunu Bauerju. V njegovih
spisih in izpiskih iz tega časa ni posebnih referenc na reformacijo, bese-
da je predvsem o religiji v raznih kontekstih in o krščanstvu nasploh.
Toda z akademsko kariero ni nič, saj pruski dvor pomeče mlado
heglovce z univerz in tako Bruno Bauer ni več profesor v Bonnu. Karl
Marx postane žurnalist.
Friedrich Engels se že kot najstnik zanima za teološka vprašanja; v
času, ko je v Berlinu, se vključuje v takratne mladoheglovske polemi
ke; natančno študira Bauerjevo Kritiko evangelijske zgodbe sinoptikov
in Lützelbergerjevo knjigo o Janezu, s citati v latinščini, grščini in heb
rejščini; zapisuje si predavanja Ferdinanda Benaryja, katerega bo de-
274
