Page 43 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 43
božidar debenjak
dikalno iskali »pravo naravo« religije; v bistvu je šlo za temeljito misel-
no sekularizacijo. V Nemčiji država namreč ni bila laična, temveč kon-
fesionalna z delno religijsko toleranco. Država je prakticirala cenzuro.
Feuerbachove besede »bald ist des Staats Polizei Basis der Theologie
[malone je državna policija baza teologije]« označujejo čas, ki je nuj-
no zahteval sekularizacijo. In zato se najprej David Friedrich Strauß in
Bruno Bauer lotevata kritične analize evangelijev, prvi s stališča »sub-
stance«, z razlago, da gre za kolektivno zavest in etiko, okrog katerih se
splete evangelijska zgodba, drugi z razlago, da gre za »samozavedan-
je«, za odločilni individuum, ki živi zoper svet. Leta 1851 je Friedrich
Engels s pogledom nazaj razmere opisal takole: »Končno, nemška filo-
zofija, ta najbolj komplicirani, a obenem najbolj zanesljivi termometer
razvoja nemškega duha, se je izjasnila za meščanstvo, s tem ko je Hegel
v svoji Filozofiji pravice razglasil ustavno monarhijo za končno in naj
popolnejšo obliko vladavine. Z drugimi besedami, napovedal je, da se
bliža prihod meščanstva njegove dežele na politično oblast. Heglovska
šola se po njegovi smrti ni zaustavila pri tem. Vtem ko je naprednejša
sekcija njegovih sledilcev na eni strani podvrgla vsako religiozno vero-
vanje sodnemu stolu rigorozne kritike in so staro zgradbo krščanstva
pretresli do temeljev, so istočasno razvili drznejša politična načela, kot
pa so jih nemška ušesa dotlej sploh kdaj slišala in si prizadevali obno-
viti slavljenje spomina na junake prve francoske revolucije. Če pa je za-
vozlani filozofski jezik, v katerega so bile oblečene te ideje, zamegljeval
mišljenje tako piscev kot bralcev, je prav tako zaslepljeval oči cenzorja,
in tako se je zgodilo, da so mladoheglovski pisci uživali svobodo tiska,
ki je ni poznala nobena druga veja literature.« (Prevod po angleškem iz-
virniku, 2MEGA I,11:13s; nemški prevod, iz katerega so dosedanji slo
venski prevodi, je nastal leta 1896 in je delo Karla Kautskega; gl. MEW
8:15–6)
Feuerbachova knjiga Bistvo krščanstva je obrat v materializem: vse-
bino krščanstva obravnava kot pozitivne lastnosti človeka, ki mu odtu-
jene stojijo nasproti. Izhodišče mu je protestantska ideja, ki jo Trubar v
Katekizmu iz leta 1550 izraža takole:
273
dikalno iskali »pravo naravo« religije; v bistvu je šlo za temeljito misel-
no sekularizacijo. V Nemčiji država namreč ni bila laična, temveč kon-
fesionalna z delno religijsko toleranco. Država je prakticirala cenzuro.
Feuerbachove besede »bald ist des Staats Polizei Basis der Theologie
[malone je državna policija baza teologije]« označujejo čas, ki je nuj-
no zahteval sekularizacijo. In zato se najprej David Friedrich Strauß in
Bruno Bauer lotevata kritične analize evangelijev, prvi s stališča »sub-
stance«, z razlago, da gre za kolektivno zavest in etiko, okrog katerih se
splete evangelijska zgodba, drugi z razlago, da gre za »samozavedan-
je«, za odločilni individuum, ki živi zoper svet. Leta 1851 je Friedrich
Engels s pogledom nazaj razmere opisal takole: »Končno, nemška filo-
zofija, ta najbolj komplicirani, a obenem najbolj zanesljivi termometer
razvoja nemškega duha, se je izjasnila za meščanstvo, s tem ko je Hegel
v svoji Filozofiji pravice razglasil ustavno monarhijo za končno in naj
popolnejšo obliko vladavine. Z drugimi besedami, napovedal je, da se
bliža prihod meščanstva njegove dežele na politično oblast. Heglovska
šola se po njegovi smrti ni zaustavila pri tem. Vtem ko je naprednejša
sekcija njegovih sledilcev na eni strani podvrgla vsako religiozno vero-
vanje sodnemu stolu rigorozne kritike in so staro zgradbo krščanstva
pretresli do temeljev, so istočasno razvili drznejša politična načela, kot
pa so jih nemška ušesa dotlej sploh kdaj slišala in si prizadevali obno-
viti slavljenje spomina na junake prve francoske revolucije. Če pa je za-
vozlani filozofski jezik, v katerega so bile oblečene te ideje, zamegljeval
mišljenje tako piscev kot bralcev, je prav tako zaslepljeval oči cenzorja,
in tako se je zgodilo, da so mladoheglovski pisci uživali svobodo tiska,
ki je ni poznala nobena druga veja literature.« (Prevod po angleškem iz-
virniku, 2MEGA I,11:13s; nemški prevod, iz katerega so dosedanji slo
venski prevodi, je nastal leta 1896 in je delo Karla Kautskega; gl. MEW
8:15–6)
Feuerbachova knjiga Bistvo krščanstva je obrat v materializem: vse-
bino krščanstva obravnava kot pozitivne lastnosti človeka, ki mu odtu-
jene stojijo nasproti. Izhodišče mu je protestantska ideja, ki jo Trubar v
Katekizmu iz leta 1550 izraža takole:
273
