Page 47 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 47
božidar debenjak
Na prelomu let 1842/43 se je ob zaostritvi pruske cenzure zaostrila
tudi polemika med časniki; nekateri listi so si hoteli olajšati položaj z
denunciranjem liberalne konkurence in v odgovoru na tak napad Marx
citira:
V papeški encikliki ex cathedra s 15. avgustom 1832, ob Marijinem
vnebovzetju, lahko preberemo: 'Norost (deliramentum) je trditi, da je vsa-
kemu človeku treba priznati svobodo vesti; nikoli dovolj ne zaničujemo
svobode tiska.’ Ta sentenca nas ponese iz Kölna v Koblenz k 'zmernemu’
list u, k Rhein- und Moselzeitung.
Temu listu se zdi prepoved Leipziger Allgemeine Zeitung, ki je kdaj
polemiziral s katolicizmom, upravičena, obenem pa se jim zdi dopust
na strankarska polemika münchenskih listov proti protestantizmu
(2MEGA I,1:341s). V istem članku beremo še:
Na koncu naš prijatelj odvrže masko. 'Ulrich von Hutten in njegovi to-
variši’, med katere, kot je znano, šteje tudi Luther, bodo levji kuti [avtorju s
psevdonimom Löwe] [...] njeno nemočno jezo že oprostili. (prav tam, 346)
Na to odgovarja Marx z besedami:
[...] berimo le psihološko, opravljivsko-prostaško opisovanje Luthra v
münchenskih političnih listih, berimo le, kaj Rhein- und Moselzeitung pra-
vi o 'Hüttenu in njegovih tovariših’, da se bomo lahko odločili, ali 'zmer-
ni’ list zavzema stališče, s katerega bi lahko odločal, kaj je religiozna stran-
karska polemika in kaj ne. (prav tam, 348)
Za vse obdobje Marxovega delovanja v Rheinische Zeitung je torej
jasno, da Luthra obravnava kot pozitivno osebnost in se zavzema za po-
globljeno filozofsko diskusijo o religiji. Ko se Rhein- und Moselzeitung
neustrezno sklicuje na pesnitev mladoheglovsko inspiriranega von Sal-
leta, Marx poda kratko analizo, katere sklep je:
277
Na prelomu let 1842/43 se je ob zaostritvi pruske cenzure zaostrila
tudi polemika med časniki; nekateri listi so si hoteli olajšati položaj z
denunciranjem liberalne konkurence in v odgovoru na tak napad Marx
citira:
V papeški encikliki ex cathedra s 15. avgustom 1832, ob Marijinem
vnebovzetju, lahko preberemo: 'Norost (deliramentum) je trditi, da je vsa-
kemu človeku treba priznati svobodo vesti; nikoli dovolj ne zaničujemo
svobode tiska.’ Ta sentenca nas ponese iz Kölna v Koblenz k 'zmernemu’
list u, k Rhein- und Moselzeitung.
Temu listu se zdi prepoved Leipziger Allgemeine Zeitung, ki je kdaj
polemiziral s katolicizmom, upravičena, obenem pa se jim zdi dopust
na strankarska polemika münchenskih listov proti protestantizmu
(2MEGA I,1:341s). V istem članku beremo še:
Na koncu naš prijatelj odvrže masko. 'Ulrich von Hutten in njegovi to-
variši’, med katere, kot je znano, šteje tudi Luther, bodo levji kuti [avtorju s
psevdonimom Löwe] [...] njeno nemočno jezo že oprostili. (prav tam, 346)
Na to odgovarja Marx z besedami:
[...] berimo le psihološko, opravljivsko-prostaško opisovanje Luthra v
münchenskih političnih listih, berimo le, kaj Rhein- und Moselzeitung pra-
vi o 'Hüttenu in njegovih tovariših’, da se bomo lahko odločili, ali 'zmer-
ni’ list zavzema stališče, s katerega bi lahko odločal, kaj je religiozna stran-
karska polemika in kaj ne. (prav tam, 348)
Za vse obdobje Marxovega delovanja v Rheinische Zeitung je torej
jasno, da Luthra obravnava kot pozitivno osebnost in se zavzema za po-
globljeno filozofsko diskusijo o religiji. Ko se Rhein- und Moselzeitung
neustrezno sklicuje na pesnitev mladoheglovsko inspiriranega von Sal-
leta, Marx poda kratko analizo, katere sklep je:
277
