Page 48 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 48
razprave, študije
[...] ni ne teolog ne filozof. Kot teologa bi ga ne moglo vznemirjati pro-
tislovje s človeškim umom in nravnostjo, zakaj teolog ne meri evangelija
ob človeškem umu in nravnosti, temveč obratno, človeški um in nravnost
meri ob evangeliju. Kor filozof bi nasprotno taka protislovja našel utemel-
jena v naravi religijskega mišljenja, protislovje bi zato zapopadel kot nujen
produkt krščanskega zora in bi ga nikakor ne bil obsodil kot neki ponare-
dek le-tega. (prav tam, 342)
Engels je tudi eden od sodelavcev Rheinische Zeitung, a za našo temo
je relevanten njegov takratni tekst »Friedrich Wilhelm IV., kralj Prusi-
je« v zborniku Einundzwanzig Bogen aus der Schweiz. Engels tu kritizi-
ra sistem, v katerem je vladar obenem poglavar Cerkve, in terja ločitev
Cerkve in države (2MEGA I,3:428ss; slovensko Kerševan 59ss).
V
Potem ko je pritisk cenzure na Rheinische Zeitung premočan, se
Marx umakne in se v Bad Kreuznach poglobi v branje in ekscerpi-
ranje ekonomske in zgodovinske literature. Za našo naslovno temo
sta zanimiva ekscerpta iz Rankejeve zgodovine reformacije o stališčih
Müntzerja in Geismaira zastran lastnine (2MEGA IV,2:175) in iz Pfis-
terjeve Zgodovine Nemcev o reformaciji in kmečki vojni (2MEGA
IV,2:253s). Na prvem ekscerptu sloni navedek iz Müntzerjeve polemike
z Luthrom v »K židovskemu vprašanju« v zborniku Deutsch-Franzö-
sische Jahrbücher:
V tem smislu razglaša Thomas Müntzer za neznosno, 'da je bila vsaka
kreatura narejena za lastnino, ribe v vodi, ptiči v zraku, rastline na zemlji
– tudi kreatura mora biti svobodna.' (2MEGA I,2:167; MEID I:186)
Marx se zdaj poglobljeno vrne k teoretskim vprašanjem. Posveti se
kritičnemu soočenja s Heglovo filozofijo prava (ali pravice), z mlado
heglovsko filozofijo družbe in s Feuerbachovo filozofijo religije. Glavni-
278
[...] ni ne teolog ne filozof. Kot teologa bi ga ne moglo vznemirjati pro-
tislovje s človeškim umom in nravnostjo, zakaj teolog ne meri evangelija
ob človeškem umu in nravnosti, temveč obratno, človeški um in nravnost
meri ob evangeliju. Kor filozof bi nasprotno taka protislovja našel utemel-
jena v naravi religijskega mišljenja, protislovje bi zato zapopadel kot nujen
produkt krščanskega zora in bi ga nikakor ne bil obsodil kot neki ponare-
dek le-tega. (prav tam, 342)
Engels je tudi eden od sodelavcev Rheinische Zeitung, a za našo temo
je relevanten njegov takratni tekst »Friedrich Wilhelm IV., kralj Prusi-
je« v zborniku Einundzwanzig Bogen aus der Schweiz. Engels tu kritizi-
ra sistem, v katerem je vladar obenem poglavar Cerkve, in terja ločitev
Cerkve in države (2MEGA I,3:428ss; slovensko Kerševan 59ss).
V
Potem ko je pritisk cenzure na Rheinische Zeitung premočan, se
Marx umakne in se v Bad Kreuznach poglobi v branje in ekscerpi-
ranje ekonomske in zgodovinske literature. Za našo naslovno temo
sta zanimiva ekscerpta iz Rankejeve zgodovine reformacije o stališčih
Müntzerja in Geismaira zastran lastnine (2MEGA IV,2:175) in iz Pfis-
terjeve Zgodovine Nemcev o reformaciji in kmečki vojni (2MEGA
IV,2:253s). Na prvem ekscerptu sloni navedek iz Müntzerjeve polemike
z Luthrom v »K židovskemu vprašanju« v zborniku Deutsch-Franzö-
sische Jahrbücher:
V tem smislu razglaša Thomas Müntzer za neznosno, 'da je bila vsaka
kreatura narejena za lastnino, ribe v vodi, ptiči v zraku, rastline na zemlji
– tudi kreatura mora biti svobodna.' (2MEGA I,2:167; MEID I:186)
Marx se zdaj poglobljeno vrne k teoretskim vprašanjem. Posveti se
kritičnemu soočenja s Heglovo filozofijo prava (ali pravice), z mlado
heglovsko filozofijo družbe in s Feuerbachovo filozofijo religije. Glavni-
278
