Page 155 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 155
FRANCE NOVAK
npr. vbežati, vbijanje, vgasniti …Nekateri glagoli imajo samo u-, npr.
uganiti se (trikrat). Pri nekaterih glagolih se uporabljata obe predponi,
npr. ukazati (trikrat), vkazati (enkrat). Pri podstavnemu glagolu iti
uporablja predpono v-: vyti, v’yti, v’∫hal (po kartoteki in Stabej,
1977:205–209), torej vjiti.
5.7 Pri knjigi LEPE KARSZHANSKE MOLITVE (TfM 1595) gre za
drugo izdajo DM 1584 v priredbi Felicijana Trubarja, v kateri je nekaj
pravopisnih, besednih, glasoslovnih in oblikoslovnih razlik, vendar
nobena se ne vključuje v vprašanja, obravnavana v tej analizi.11
V pesmarici iz leta 1595 TA CELI CATEHISMVS, ENI PSALM , ki jo
je prav tako izdal Felicijan Trubar (TfC 1595) in gre za novo izdajo, je
pri teh glagolih vedno predpona v-, ki se včasih zapisuje z opuščajem.
Pred podstavnim glagolom iti je petkrat predpona v- (vyti,v’yti, vydem,
v∫hla) in dvakrat u- (u’videjo, uvide∫h).
5.8 V prevodu Janža Znojilška KATECHISMVS DOCTORIA MAR-
tina Luthra (ZK 1595) se pri obravnavanih glagolih uporablja vedno
predpona v-, npr. vbežati, vmreti, vživati. Žal ne uporablja glagolov, pri
katerih smo opazovali posebnosti.
5. 9 V šestjezični BIBLII SACRI E. Hutterja zastopa slovanski jezik
Dalmatinov prevod peteroknjižja (DB 1584). Večina sprememb je
pisno-pravopisnega značaja, nastalih zaradi tiskanja v ozkih stolpcih
in oštevilčenja biblijskih vrstic. Sprememb pri zapisovanju obravna-
vanih predpon ni (Merše, 2001:128–129).
6 Pregled predpon v- in u- v delih slovenskih protestantskih piscev
16. stoletja je jasno pokazal, da je pri številnih glagolih, ki jih danes
zapisujemo s predpono u-, v 16. stoletju bila predpona v-. To dejstvo
je nekoliko prikrito, ker ločevanje med v in u v nekaterih delih ni bilo
izpeljano. Menjavanje v-ja in u-ja za predpono v- je bilo močno zlasti
od 1555 do 1564 leta v Trubarjevih delih. Velikokrat je bilo zame-
11 Po analizi v rokopisu, ki jo je opravila Majda Merše v Sekciji za zgodovino
slovenskega jezika.
153
npr. vbežati, vbijanje, vgasniti …Nekateri glagoli imajo samo u-, npr.
uganiti se (trikrat). Pri nekaterih glagolih se uporabljata obe predponi,
npr. ukazati (trikrat), vkazati (enkrat). Pri podstavnemu glagolu iti
uporablja predpono v-: vyti, v’yti, v’∫hal (po kartoteki in Stabej,
1977:205–209), torej vjiti.
5.7 Pri knjigi LEPE KARSZHANSKE MOLITVE (TfM 1595) gre za
drugo izdajo DM 1584 v priredbi Felicijana Trubarja, v kateri je nekaj
pravopisnih, besednih, glasoslovnih in oblikoslovnih razlik, vendar
nobena se ne vključuje v vprašanja, obravnavana v tej analizi.11
V pesmarici iz leta 1595 TA CELI CATEHISMVS, ENI PSALM , ki jo
je prav tako izdal Felicijan Trubar (TfC 1595) in gre za novo izdajo, je
pri teh glagolih vedno predpona v-, ki se včasih zapisuje z opuščajem.
Pred podstavnim glagolom iti je petkrat predpona v- (vyti,v’yti, vydem,
v∫hla) in dvakrat u- (u’videjo, uvide∫h).
5.8 V prevodu Janža Znojilška KATECHISMVS DOCTORIA MAR-
tina Luthra (ZK 1595) se pri obravnavanih glagolih uporablja vedno
predpona v-, npr. vbežati, vmreti, vživati. Žal ne uporablja glagolov, pri
katerih smo opazovali posebnosti.
5. 9 V šestjezični BIBLII SACRI E. Hutterja zastopa slovanski jezik
Dalmatinov prevod peteroknjižja (DB 1584). Večina sprememb je
pisno-pravopisnega značaja, nastalih zaradi tiskanja v ozkih stolpcih
in oštevilčenja biblijskih vrstic. Sprememb pri zapisovanju obravna-
vanih predpon ni (Merše, 2001:128–129).
6 Pregled predpon v- in u- v delih slovenskih protestantskih piscev
16. stoletja je jasno pokazal, da je pri številnih glagolih, ki jih danes
zapisujemo s predpono u-, v 16. stoletju bila predpona v-. To dejstvo
je nekoliko prikrito, ker ločevanje med v in u v nekaterih delih ni bilo
izpeljano. Menjavanje v-ja in u-ja za predpono v- je bilo močno zlasti
od 1555 do 1564 leta v Trubarjevih delih. Velikokrat je bilo zame-
11 Po analizi v rokopisu, ki jo je opravila Majda Merše v Sekciji za zgodovino
slovenskega jezika.
153
