Page 304 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363

KRONIKA

Jensen je bil plodovit književnik. Izdal je dve pesniški zbirki, zelo
odmevni pa sta bili potopisni deli Slavia (1897) in Habsburg – spomini
in študije iz Avstro-Ogrske (1899), kjer opisuje kulturno-politično stanje
v slovanskih deželah monarhije.

Jensen je bil prvi panslavist v Skandinaviji in je zelo veliko prispeval
k prepoznavnosti slovanske literature v tem delu Evrope. Pred prvo
svetovno vojno je dobil od Srbije, Črne gore in Bolgarije državno
priznanje za svoje zasluge na kulturnem področju. Umrl je na Dunaju
leta 1921.

Ob svoji 60-letnici je Alfred Jensen zapisal: »Bolj ko sem bil znan v
slovanskih deželah, bolj so mi prijatelji izkazovali naklonjenost.
Slovanske gostoljubnosti in globoke naklonjenosti ne bom nikdar
pozabil. Slovanski narodi, od Sankt Peterburga do Moskve, od Beo-
grada do Dubrovnika, od Ljubljane do Kijeva, so kar tekmovali v svoji
naklonjenosti do mene. In jaz sem jim za povračilo lahko ponudil le
tiskano besedo.«

VIR
Holmqvist, Lena (1980): Alfred Jensen och Slovenien. Acta Neophilologica, 13,

61–80.

Mita Gustinčič Pahor

302