Page 303 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 303
KRONIKA
Jensen je leta 1901 v Stockholmu izdal zbirko prevodov 25 Ašker-
čevih pesmi iz treh različnih pesniških zbirk. Zbirka je dobila naslov
Sloveniska ballader. Istega leta je bil Jensen imenovan za tajnika pri
Nobelovem inštitutu z nalogo, da spremlja razvoj slovanske literature
in o njej poroča. Jensen je med nominirance za nagrado za literaturo
uvrstil tudi Antona Aškerca.
Aškerčeva pesem Trijé popotniki in Jensenov prevod:
Gredó mi popotniki mladi trijé, Där gingo på landsvägen svenner tre;
po cesti čez ravno gredo poljé. bland grönskande tegnarne gingo de.
Obískala vila je Vesna naš svet, Då fingo de se den brokiga Våren,
pri cvetu zasajala pisan je cvet. som mötte med knoppar och blom i
spåren.
»Dežela prekrasna!« jo prvi slavi, »O sköna land! – så den förste säger –
»kje tebi enaka na svetu leži?« din make du ej i all världen äger.«
Dé drugi: »Preljub mi domači si kraj, Den andre sade: »Dig vare pris,
ti dom naš slovenski, naš zemeljski raj! sloveniska hembygd, vårt paradis!
Še dražji kot zemlja pa tvoj mi je rod, »Hell dig, o moder! du jord, som föder
moj narod, moj narod, ki biva tod.« mitt folk, mitt folk, våra egna bröder!«
In tretji – molči. A zakaj se solzi? Den tredje blott teg, men brast i gråt.
Bol ali veselje te solze rodi? Vardt blicken af sorg eller glädje våt?
Delo Sloveniska ballader je Jensen posvetil slavnemu švedskemu
liriku Carlu Snoilskemu (1841–1903) ob njegovi 60-letnici. Eden od
Snoilskyjevih prednikov je namreč izviral iz Slovenije. V svojem
iskanju korenin je Snoilsky prišel do 16. stoletja, v čas protirefor-
macije na Slovenskem, ko si je luteranski predikant Janž Znojilšek
rešil življenje z begom na tuje. Domovini svojih pradedov je Snoilsky
posvetil pesem Laibach, za katero je dobil navdih, ko je leta 1882 z
vlakom potoval od Trsta proti Dunaju skozi Ljubljano. Z Jensenovo
pomočjo je Aškerc v vezani obliki prevedel pesem v slovenščino in jo
objavil v Ljubljanskem zvonu.
301
Jensen je leta 1901 v Stockholmu izdal zbirko prevodov 25 Ašker-
čevih pesmi iz treh različnih pesniških zbirk. Zbirka je dobila naslov
Sloveniska ballader. Istega leta je bil Jensen imenovan za tajnika pri
Nobelovem inštitutu z nalogo, da spremlja razvoj slovanske literature
in o njej poroča. Jensen je med nominirance za nagrado za literaturo
uvrstil tudi Antona Aškerca.
Aškerčeva pesem Trijé popotniki in Jensenov prevod:
Gredó mi popotniki mladi trijé, Där gingo på landsvägen svenner tre;
po cesti čez ravno gredo poljé. bland grönskande tegnarne gingo de.
Obískala vila je Vesna naš svet, Då fingo de se den brokiga Våren,
pri cvetu zasajala pisan je cvet. som mötte med knoppar och blom i
spåren.
»Dežela prekrasna!« jo prvi slavi, »O sköna land! – så den förste säger –
»kje tebi enaka na svetu leži?« din make du ej i all världen äger.«
Dé drugi: »Preljub mi domači si kraj, Den andre sade: »Dig vare pris,
ti dom naš slovenski, naš zemeljski raj! sloveniska hembygd, vårt paradis!
Še dražji kot zemlja pa tvoj mi je rod, »Hell dig, o moder! du jord, som föder
moj narod, moj narod, ki biva tod.« mitt folk, mitt folk, våra egna bröder!«
In tretji – molči. A zakaj se solzi? Den tredje blott teg, men brast i gråt.
Bol ali veselje te solze rodi? Vardt blicken af sorg eller glädje våt?
Delo Sloveniska ballader je Jensen posvetil slavnemu švedskemu
liriku Carlu Snoilskemu (1841–1903) ob njegovi 60-letnici. Eden od
Snoilskyjevih prednikov je namreč izviral iz Slovenije. V svojem
iskanju korenin je Snoilsky prišel do 16. stoletja, v čas protirefor-
macije na Slovenskem, ko si je luteranski predikant Janž Znojilšek
rešil življenje z begom na tuje. Domovini svojih pradedov je Snoilsky
posvetil pesem Laibach, za katero je dobil navdih, ko je leta 1882 z
vlakom potoval od Trsta proti Dunaju skozi Ljubljano. Z Jensenovo
pomočjo je Aškerc v vezani obliki prevedel pesem v slovenščino in jo
objavil v Ljubljanskem zvonu.
301
