Page 299 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 299
KRONIKA
naslonila na poznogotsko tradicijo dvoranskega prostora, vendar je
zanjo značilna umirjenost. Leskovška cerkev bi morala biti zaradi
svojih naprednih značilnosti brez dvoma omenjena v splošnih pre-
gledih t. i. severne renesanse oz. »postgotske« arhitekture, po tra-
dicionalističnih stebrih z osmerokotnim prerezom pa je ena velikih
izjem v evropskem merilu. V duhu renesanse antikizirajoči kapiteli
in konzole so izdelani zelo napredno. Zasluge za njihovo izdelavo bi
brez dvoma lahko pripisali nekemu italijanskemu mojstru ali pa
mojstru, ki je dalj časa prebil v Italiji. Zelo sorodno so izdelani in
razporejeni kapiteli tudi v bližnjem gradu Šrajbarski turn, zato je
treba cerkev in grad preučevati in obravnavati skupno. Posebnost
cerkve je kamnita prižnica iz leta 1545; na njenem osmerokotnem
delu sta polje z grbom, ki je bil šele pred kratkim pripisan župniku
Duelacherju, in polje z verzi v nemščini, ki pa razlagajo grb na desni;
za ta grb z zvezdo, lilijo in deteljico še ni ugotovljeno, čigav naj bi bil.
Daša Pahor domneva, da je grb, ki ga je stroka doslej spregledovala,
pripadal kakemu humanistično usmerjenemu meščanu. Napis (v
prispevku je ponoven, natančnejši prepis) ima močan protestantski
prizvok. Zato je prižnica skoraj gotovo nastala na pobudo (in ob
sodelovanju župnika oziroma vikarja) nekega naročnika, ki je pripa-
dal novi veri.
Slavko Šribar je v prispevku Znano in neznano – 16. stoletje v Krškem
(prispevek je predstavila Ljudmila Šribar) načel vprašanja, ki so se
pojavila ob zbiranju virov za to obdobje, med drugim: prvič, nedo-
slednosti v interpretaciji Dalmatinovega pisma z 10. 1. 1572 in nava-
janju podatkov o Bohoričevi šolniški karieri; drugič, lastništvo (predi-
kant Weixler?) inkunabule s Ptuja z rokopisnim koledarjem cerkvenih
opravil v župniji Krško. Učiteljica zgodovine na Osnovni šoli Jurija
Dalmatina v Krškem je v prispevku Jurij Dalmatin in Adam Bohorič v
učbenikih osnovne šole (zgodovina in slovenski jezik) prikazala obravna-
vanje protestantizma ter Dalmatina in Bohoriča v šoli.
Alenka Černelič Krošelj je s prispevkom O podobi in sledeh pred-
stavila projekte, ki jih izvaja Valvasorjev raziskovalni center Krško v
sodelovanju z različnimi strokovnjaki in institucijami. Center želi
zagotoviti ustrezno in kakovostno predstavitev zgodb preteklosti v
Valvasorjevem kompleksu; del tega kompleksa je tudi t. i. Jarnovičeva
297
naslonila na poznogotsko tradicijo dvoranskega prostora, vendar je
zanjo značilna umirjenost. Leskovška cerkev bi morala biti zaradi
svojih naprednih značilnosti brez dvoma omenjena v splošnih pre-
gledih t. i. severne renesanse oz. »postgotske« arhitekture, po tra-
dicionalističnih stebrih z osmerokotnim prerezom pa je ena velikih
izjem v evropskem merilu. V duhu renesanse antikizirajoči kapiteli
in konzole so izdelani zelo napredno. Zasluge za njihovo izdelavo bi
brez dvoma lahko pripisali nekemu italijanskemu mojstru ali pa
mojstru, ki je dalj časa prebil v Italiji. Zelo sorodno so izdelani in
razporejeni kapiteli tudi v bližnjem gradu Šrajbarski turn, zato je
treba cerkev in grad preučevati in obravnavati skupno. Posebnost
cerkve je kamnita prižnica iz leta 1545; na njenem osmerokotnem
delu sta polje z grbom, ki je bil šele pred kratkim pripisan župniku
Duelacherju, in polje z verzi v nemščini, ki pa razlagajo grb na desni;
za ta grb z zvezdo, lilijo in deteljico še ni ugotovljeno, čigav naj bi bil.
Daša Pahor domneva, da je grb, ki ga je stroka doslej spregledovala,
pripadal kakemu humanistično usmerjenemu meščanu. Napis (v
prispevku je ponoven, natančnejši prepis) ima močan protestantski
prizvok. Zato je prižnica skoraj gotovo nastala na pobudo (in ob
sodelovanju župnika oziroma vikarja) nekega naročnika, ki je pripa-
dal novi veri.
Slavko Šribar je v prispevku Znano in neznano – 16. stoletje v Krškem
(prispevek je predstavila Ljudmila Šribar) načel vprašanja, ki so se
pojavila ob zbiranju virov za to obdobje, med drugim: prvič, nedo-
slednosti v interpretaciji Dalmatinovega pisma z 10. 1. 1572 in nava-
janju podatkov o Bohoričevi šolniški karieri; drugič, lastništvo (predi-
kant Weixler?) inkunabule s Ptuja z rokopisnim koledarjem cerkvenih
opravil v župniji Krško. Učiteljica zgodovine na Osnovni šoli Jurija
Dalmatina v Krškem je v prispevku Jurij Dalmatin in Adam Bohorič v
učbenikih osnovne šole (zgodovina in slovenski jezik) prikazala obravna-
vanje protestantizma ter Dalmatina in Bohoriča v šoli.
Alenka Černelič Krošelj je s prispevkom O podobi in sledeh pred-
stavila projekte, ki jih izvaja Valvasorjev raziskovalni center Krško v
sodelovanju z različnimi strokovnjaki in institucijami. Center želi
zagotoviti ustrezno in kakovostno predstavitev zgodb preteklosti v
Valvasorjevem kompleksu; del tega kompleksa je tudi t. i. Jarnovičeva
297
