Page 301 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 301
KRONIKA
RAZSTAVA O ALFREDU JENSENU
Aprila 2006 je Oddelek za germanistiko s skandinavistiko in
nederlandistiko v sodelovanju s Slovensko-švedskim društvom orga-
niziral razstavo o Alfredu Jensenu, švedskem slavistu, publicistu,
pisatelju in prevajalcu ter prijatelju Antona Aškerca. Pobuda za
razstavo je nastala, ko je Karin Thorén-Hribar, vnukinja Alfreda Jen-
sena, oddelčni knjižnici podarila sedem Jensenovih knjig iz njegove
lastne zapuščine, ki med drugim obravnavajo Slovence in slovensko
kulturo. Knjige so izjemnega pomena, ne samo za jezikoslovce,
temveč tudi za druge humaniste. Jensen je bil namreč eden prvih
piscev, ki je predstavil slovensko in slovansko kulturo Skandinaviji.
Alfred Jensen se je rodil leta 1859 v severni švedski pokrajini
Hälsingland. Pri dvajsetih letih je začel študirati pravo in jezike na
univerzi v Uppsali. Oče Alfreda Jensena je kot geometer delal v Rusiji,
pri Alfredu Nobelu, tako da se je Alfred na obiskih pri očetu že zgodaj
seznanil s slovanskim svetom in ruskim jezikom. V letih 1884–88 je
bil član uredništva časopisa Handels- och Sjöfartstidning v Göteborgu,
pozneje pa se je popolnoma posvetil literaturi. Najprej se je navdušil
za ruski jezik in literaturo ter se povezal z ruskimi pisatelji, pozneje
pa se je posvetil tudi drugim slovanskim jezikom in deželam. Študiral
je poljski, češki, slovaški, srbski, hrvaški, bolgarski in slovenski jezik;
nekatere je tudi govoril in pisal.
Med južne Slovane je Jensen prvič prišel leta 1895 kot štipendist
Švedske akademije. Prepotoval je dežele ob črti Berlin–Dunaj–Zagreb–
Beograd–Odesa–Kijev. Na poti je preživel nekaj tednov v Sloveniji in
se seznanjal z zgodovino, jezikom, književnostjo in razmerami pod
avstrijsko oblastjo. Istega leta je v reviji Nordisk tidskrift objavil članek
299
RAZSTAVA O ALFREDU JENSENU
Aprila 2006 je Oddelek za germanistiko s skandinavistiko in
nederlandistiko v sodelovanju s Slovensko-švedskim društvom orga-
niziral razstavo o Alfredu Jensenu, švedskem slavistu, publicistu,
pisatelju in prevajalcu ter prijatelju Antona Aškerca. Pobuda za
razstavo je nastala, ko je Karin Thorén-Hribar, vnukinja Alfreda Jen-
sena, oddelčni knjižnici podarila sedem Jensenovih knjig iz njegove
lastne zapuščine, ki med drugim obravnavajo Slovence in slovensko
kulturo. Knjige so izjemnega pomena, ne samo za jezikoslovce,
temveč tudi za druge humaniste. Jensen je bil namreč eden prvih
piscev, ki je predstavil slovensko in slovansko kulturo Skandinaviji.
Alfred Jensen se je rodil leta 1859 v severni švedski pokrajini
Hälsingland. Pri dvajsetih letih je začel študirati pravo in jezike na
univerzi v Uppsali. Oče Alfreda Jensena je kot geometer delal v Rusiji,
pri Alfredu Nobelu, tako da se je Alfred na obiskih pri očetu že zgodaj
seznanil s slovanskim svetom in ruskim jezikom. V letih 1884–88 je
bil član uredništva časopisa Handels- och Sjöfartstidning v Göteborgu,
pozneje pa se je popolnoma posvetil literaturi. Najprej se je navdušil
za ruski jezik in literaturo ter se povezal z ruskimi pisatelji, pozneje
pa se je posvetil tudi drugim slovanskim jezikom in deželam. Študiral
je poljski, češki, slovaški, srbski, hrvaški, bolgarski in slovenski jezik;
nekatere je tudi govoril in pisal.
Med južne Slovane je Jensen prvič prišel leta 1895 kot štipendist
Švedske akademije. Prepotoval je dežele ob črti Berlin–Dunaj–Zagreb–
Beograd–Odesa–Kijev. Na poti je preživel nekaj tednov v Sloveniji in
se seznanjal z zgodovino, jezikom, književnostjo in razmerami pod
avstrijsko oblastjo. Istega leta je v reviji Nordisk tidskrift objavil članek
299
