Page 302 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 302
KRONIKA
Prešeren, slovenernas nationalskald (Prešeren, narodni pesnik Slovencev)
s svojim prevodom šestih kitic uvoda h Krstu pri Savici, štirih sonetov
(Kupido! ti in tvoja lepa stárka, Je od vesél’ga časa teklo léto, Biló je, Mojzes,
tebi naročeno, O Vrba! srečna draga vas domača ) in štirih drugih pesmi
(Deklétom, Kam?, Izgubljena vera, Pevcu).
Prešernov sonet o Vrbi in Jensenov prevod:
O Vrba, srečna, draga vas domača, O, Vrba! ljufva fadershem, som gifvit
kjer hiša mojega stoji očeta; mig barnafröjdens omedvetna lycka!
da b’ úka žeja me iz tvoj’ga svéta O, hade kunskapstörst ej kunnat rycka
speljala ne bila, golj’fíva kača! mig därifrĺn och ut i världen drivit!
Ne vedel bi, kako se v strup prebrača Ej hade då dess ormtand sönderrifvit
vse, kar srcé si sladkega obeta; all sällhet, som mitt hjärta ville trycka!
mi ne bila bi vera v sebe vzeta, Ej tvifvel dĺ mitt sinne kunnat stycka,
ne bil viharjev nótranjih b’ igrača! och inre stormars lekboll jag ej blifvit!
Zvestó srcé in delavno ročico Jag skulle funnit då – ack, huru gärna!
za doto, ki je nima miljonarka, en trofast kvinnas arbetsamma händer –
bi bil dobíl z izvóljeno devico; en hemgift, saknad hos förmögen tärna.
mi mirno plavala bi moja barka; Min farkost skulle plöjt vid lugna stränder,
pred ognjem dom, pred točo mi pšenico och helge Markus skulle vetat värna
bi bližnji sosed vároval – svet’ Marka. från hagelstorm min teg, mitt hus från
bränder.
Leta 1898 je Jensen na Dunaju prišel v stik z nemškimi prevodi
pesmi Antona Aškerca (1856–1912). Nad njimi se je tako navdušil, da
se je istega leta na poti v Zagreb ustavil v Ljubljani in Celju ter osebno
poiskal Aškerca. To je bil začetek prijateljstva, ki je trajalo do Ašker-
čeve smrti leta 1912. Sodelovanje med njima je bilo zelo plodno
(obsežno Aškerčevo korespondenco hrani Narodna in univerzitetna
knjižnica v Ljubljani). Aškerc je seznanjal Jensena s književnostjo
slovenskih sodobnikov in mu tudi z nemščino in ruščino pomagal
pri prevajanju slovenskih del v švedščino; poleg Prešernovih in Ašker-
čevih je Jensen prevedel tudi nekaj Cankarjevih del (Erotica, Inter-
mezzo). Dopisoval si je z večino pisateljev slovanskih dežel, med Slo-
venci so bili to poleg Aškerca še Govekar, Miklošič, Tavčar in Cankar.
300
Prešeren, slovenernas nationalskald (Prešeren, narodni pesnik Slovencev)
s svojim prevodom šestih kitic uvoda h Krstu pri Savici, štirih sonetov
(Kupido! ti in tvoja lepa stárka, Je od vesél’ga časa teklo léto, Biló je, Mojzes,
tebi naročeno, O Vrba! srečna draga vas domača ) in štirih drugih pesmi
(Deklétom, Kam?, Izgubljena vera, Pevcu).
Prešernov sonet o Vrbi in Jensenov prevod:
O Vrba, srečna, draga vas domača, O, Vrba! ljufva fadershem, som gifvit
kjer hiša mojega stoji očeta; mig barnafröjdens omedvetna lycka!
da b’ úka žeja me iz tvoj’ga svéta O, hade kunskapstörst ej kunnat rycka
speljala ne bila, golj’fíva kača! mig därifrĺn och ut i världen drivit!
Ne vedel bi, kako se v strup prebrača Ej hade då dess ormtand sönderrifvit
vse, kar srcé si sladkega obeta; all sällhet, som mitt hjärta ville trycka!
mi ne bila bi vera v sebe vzeta, Ej tvifvel dĺ mitt sinne kunnat stycka,
ne bil viharjev nótranjih b’ igrača! och inre stormars lekboll jag ej blifvit!
Zvestó srcé in delavno ročico Jag skulle funnit då – ack, huru gärna!
za doto, ki je nima miljonarka, en trofast kvinnas arbetsamma händer –
bi bil dobíl z izvóljeno devico; en hemgift, saknad hos förmögen tärna.
mi mirno plavala bi moja barka; Min farkost skulle plöjt vid lugna stränder,
pred ognjem dom, pred točo mi pšenico och helge Markus skulle vetat värna
bi bližnji sosed vároval – svet’ Marka. från hagelstorm min teg, mitt hus från
bränder.
Leta 1898 je Jensen na Dunaju prišel v stik z nemškimi prevodi
pesmi Antona Aškerca (1856–1912). Nad njimi se je tako navdušil, da
se je istega leta na poti v Zagreb ustavil v Ljubljani in Celju ter osebno
poiskal Aškerca. To je bil začetek prijateljstva, ki je trajalo do Ašker-
čeve smrti leta 1912. Sodelovanje med njima je bilo zelo plodno
(obsežno Aškerčevo korespondenco hrani Narodna in univerzitetna
knjižnica v Ljubljani). Aškerc je seznanjal Jensena s književnostjo
slovenskih sodobnikov in mu tudi z nemščino in ruščino pomagal
pri prevajanju slovenskih del v švedščino; poleg Prešernovih in Ašker-
čevih je Jensen prevedel tudi nekaj Cankarjevih del (Erotica, Inter-
mezzo). Dopisoval si je z večino pisateljev slovanskih dežel, med Slo-
venci so bili to poleg Aškerca še Govekar, Miklošič, Tavčar in Cankar.
300
