Page 144 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 144
RAZPRAVE, [TUDIJE
obhoda ob notranji strani stranic obzidja, kar je bilo značilno za
sočasna pokopališka obzidja v nemških protestantskih središčih.
Verjetno je na odklon od pričakovanih arhitekturnih oblik vplivalo
dejstvo, da je bilo obzidje dodano naknadno, za tem, ko je poko-
pališče delovalo že nekaj let (verjetno brez kake posebne ureditve) in
se je zato naslonilo na srednjeveški red združitve bivalnih, verskih in
sepulkralnih površin. Po drugi strani pa je za širše območje versko in
politično pomembna cerkvena stavba v Govčah, obdana z visokim
obzidjem in štirimi stolpi, lahko imela tudi močan simbolični pomen
in je poosebljala verz »Ein feste Burg ist unser Gott«24 (»močna trd-
njava je naš Bog«).
Na Slovenskem Štajerskem je poleg cerkve v Govčah ohranjenih
tudi nekaj več dokumentov o cerkvi (avditoriju) in pokopališču pri
gradu Betnava,25 med drugim tudi pogodba v dveh verzijah za izgrad-
njo pokopališča26 in računska knjiga od leta 1588 naprej, ki jo je vodil
Klemen Welser von Eberstein (Clemenns Welzer oziroma Welsser). V
tem letu so namreč nedaleč stran iz Maribora pod pokroviteljstvom
družine Eberstein začeli urejati prostor za pokopavanje z manjšim
prostorom za protestantsko pridigo in hišo za predikanta. V na-
sprotju z govško cerkvijo je pokopališče stalo ločeno od cerkve, po
svoji obliki pa se je popolnoma naslonilo na sodobno srednjeevrop-
sko reformacijsko arhitekturo.
Za izgradnjo pokopališkega obzidja sta 14. julija 1588 podpisala
pogodbo Klemen Welzer von Eberstein in Johan Homeli drugi,
zdravnik iz Maribora, z Nikolajem Kitom (Kittom) in Benediktom
24 Po drugi strani bi pri zasnovi kompleksa v Govčah lahko iskali idejo
Salomonovega templja. Kakršni koli posebni simboliki bi lahko oporekalo
dejstvo, da se ta ne omenja v nobenih od izredno številnih dokumentov,
vezanih na gradnjo. Problem simbolike govške cerkve je sicer preobširen za
razpravo na tem mestu.
25 Vsi dokumenti v: StLA, Antiquum XI, Sch. 51, deloma objavljeni v: OROŽEN
1875, str. 317 ss. V nadaljevanju so citirani le arhivski viri, ne pa tudi nekateri
ponavljajoči se podatki v Orožnovi publikaciji.
26 Ena verzija (verjetno prepis izvirne pogodbe) je zapisana na ločeni listini,
drug prepis, ki ima že vnesene nekatere dodatke oziroma natančnejše opise,
pa je v računski knjigi. StLA, Antiquum XI, Sch. 51.
142
obhoda ob notranji strani stranic obzidja, kar je bilo značilno za
sočasna pokopališka obzidja v nemških protestantskih središčih.
Verjetno je na odklon od pričakovanih arhitekturnih oblik vplivalo
dejstvo, da je bilo obzidje dodano naknadno, za tem, ko je poko-
pališče delovalo že nekaj let (verjetno brez kake posebne ureditve) in
se je zato naslonilo na srednjeveški red združitve bivalnih, verskih in
sepulkralnih površin. Po drugi strani pa je za širše območje versko in
politično pomembna cerkvena stavba v Govčah, obdana z visokim
obzidjem in štirimi stolpi, lahko imela tudi močan simbolični pomen
in je poosebljala verz »Ein feste Burg ist unser Gott«24 (»močna trd-
njava je naš Bog«).
Na Slovenskem Štajerskem je poleg cerkve v Govčah ohranjenih
tudi nekaj več dokumentov o cerkvi (avditoriju) in pokopališču pri
gradu Betnava,25 med drugim tudi pogodba v dveh verzijah za izgrad-
njo pokopališča26 in računska knjiga od leta 1588 naprej, ki jo je vodil
Klemen Welser von Eberstein (Clemenns Welzer oziroma Welsser). V
tem letu so namreč nedaleč stran iz Maribora pod pokroviteljstvom
družine Eberstein začeli urejati prostor za pokopavanje z manjšim
prostorom za protestantsko pridigo in hišo za predikanta. V na-
sprotju z govško cerkvijo je pokopališče stalo ločeno od cerkve, po
svoji obliki pa se je popolnoma naslonilo na sodobno srednjeevrop-
sko reformacijsko arhitekturo.
Za izgradnjo pokopališkega obzidja sta 14. julija 1588 podpisala
pogodbo Klemen Welzer von Eberstein in Johan Homeli drugi,
zdravnik iz Maribora, z Nikolajem Kitom (Kittom) in Benediktom
24 Po drugi strani bi pri zasnovi kompleksa v Govčah lahko iskali idejo
Salomonovega templja. Kakršni koli posebni simboliki bi lahko oporekalo
dejstvo, da se ta ne omenja v nobenih od izredno številnih dokumentov,
vezanih na gradnjo. Problem simbolike govške cerkve je sicer preobširen za
razpravo na tem mestu.
25 Vsi dokumenti v: StLA, Antiquum XI, Sch. 51, deloma objavljeni v: OROŽEN
1875, str. 317 ss. V nadaljevanju so citirani le arhivski viri, ne pa tudi nekateri
ponavljajoči se podatki v Orožnovi publikaciji.
26 Ena verzija (verjetno prepis izvirne pogodbe) je zapisana na ločeni listini,
drug prepis, ki ima že vnesene nekatere dodatke oziroma natančnejše opise,
pa je v računski knjigi. StLA, Antiquum XI, Sch. 51.
142
