Page 143 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 143
DA[A PAHOR
vsem dostojanstvom do umrlih (»... den grundt und die gräber zu den
Nattürlichen. Salvo honere gemächen außwerfen lassen«).21 Malo za tem
so verjetno tudi zaključili z gradnjo obzidja, katerega so prekrili s
skodlami.
Rekonstrukcija govškega obzidja je mogoča le na podlagi Orož-
novih izkopavanj s konca 19. stoletja in deloma iz arhivskih podatkov.
Glede na pogosto improviziranje pri gradnji, ki je opazno v arhivskih
dokumentih, saj sta Weidinger in Wagen pogosto tožila zaradi po-
manjkanja denarja in je zato zidava potekala po delih, bi morda lahko
predvidevali delno odstopanje od prvotnega Pigratovega načrta. Kljub
temu, da se pri zasnovi govške cerkve arhitekt močno naslonil na
najbolj značilno obliko srednjeevropske reformacijske cerkvene arhi-
tekture,22 pa se je oblika pokopališča navezovala na bolj tradicionalno
obliko. Sodobna protestantska pokopališčna obzidja v svoj korpus
namreč niso vključevala cerkve oziroma kapele, v govškem primeru
pa je cerkev predstavljala jedro zasnove.23 Zelo visoko obzidje z
močnimi stolpi na vogalih je bržkone spominjalo na obrambno
obzidje, kot so bila sicer v manj pravilnih oblikah značilna za srednje-
veške cerkve. Sočasne primerjave za govško cerkev bi lahko iskali pri
zasnovi pravokotnih gradov z obrambnimi stolpi, ki so postali v 16.
stoletju priljubljeni tudi pri nas, kjer bi lahko iskali tudi sodobnejše
renesančne tendence po centralizaciji prostora. Številni ohranjeni
dokumenti tudi ne omenjajo arkad ali niš ali pa celo manjšega
21 StLA Graz, Antiquum XI, Sch. 37, IV, računska knjiga za 1. 8.–30. 9. 1592.
22 Dvanajsterokotna oblika govške cerkve je brez dvoma izvirala iz centralnih
oblik cerkva, ki so se z reformacijo začele pojavljati širom po srednji Evropi,
verjetno pa so imele svoj izvor pri radikalno antikatoliških francoskih
centralnih »templjih«. Z nastopom 17. stoletja je njihova priljubljenost malce
upadla, vendar pa ta arhitekturni tip ni nikoli bil popolnoma izrinjen. V
Nemčiji je najznamenitejša cerkev tovrstne oblike stala v Hanavu, porušena
pa je bila v drugi svetovni vojni. Kdo natančno je prinesel idejo za izgradnjo
centralne cerkve na Slovensko Štajersko iz dokumentov za enkrat še ni bilo
mogoče razbrati. Več o tem: PAHOR 2005 s starejšo literaturo.
23 V tem moram nasprotovati Nacetu Šumiju, ki je trdil, da je bil kompleks v
Govčah zaradi postavitve cerkve v središče ograjenega prostora edini vzorčni
primer idealne rešitve. ŠUMI 1987, str. 200.
141
vsem dostojanstvom do umrlih (»... den grundt und die gräber zu den
Nattürlichen. Salvo honere gemächen außwerfen lassen«).21 Malo za tem
so verjetno tudi zaključili z gradnjo obzidja, katerega so prekrili s
skodlami.
Rekonstrukcija govškega obzidja je mogoča le na podlagi Orož-
novih izkopavanj s konca 19. stoletja in deloma iz arhivskih podatkov.
Glede na pogosto improviziranje pri gradnji, ki je opazno v arhivskih
dokumentih, saj sta Weidinger in Wagen pogosto tožila zaradi po-
manjkanja denarja in je zato zidava potekala po delih, bi morda lahko
predvidevali delno odstopanje od prvotnega Pigratovega načrta. Kljub
temu, da se pri zasnovi govške cerkve arhitekt močno naslonil na
najbolj značilno obliko srednjeevropske reformacijske cerkvene arhi-
tekture,22 pa se je oblika pokopališča navezovala na bolj tradicionalno
obliko. Sodobna protestantska pokopališčna obzidja v svoj korpus
namreč niso vključevala cerkve oziroma kapele, v govškem primeru
pa je cerkev predstavljala jedro zasnove.23 Zelo visoko obzidje z
močnimi stolpi na vogalih je bržkone spominjalo na obrambno
obzidje, kot so bila sicer v manj pravilnih oblikah značilna za srednje-
veške cerkve. Sočasne primerjave za govško cerkev bi lahko iskali pri
zasnovi pravokotnih gradov z obrambnimi stolpi, ki so postali v 16.
stoletju priljubljeni tudi pri nas, kjer bi lahko iskali tudi sodobnejše
renesančne tendence po centralizaciji prostora. Številni ohranjeni
dokumenti tudi ne omenjajo arkad ali niš ali pa celo manjšega
21 StLA Graz, Antiquum XI, Sch. 37, IV, računska knjiga za 1. 8.–30. 9. 1592.
22 Dvanajsterokotna oblika govške cerkve je brez dvoma izvirala iz centralnih
oblik cerkva, ki so se z reformacijo začele pojavljati širom po srednji Evropi,
verjetno pa so imele svoj izvor pri radikalno antikatoliških francoskih
centralnih »templjih«. Z nastopom 17. stoletja je njihova priljubljenost malce
upadla, vendar pa ta arhitekturni tip ni nikoli bil popolnoma izrinjen. V
Nemčiji je najznamenitejša cerkev tovrstne oblike stala v Hanavu, porušena
pa je bila v drugi svetovni vojni. Kdo natančno je prinesel idejo za izgradnjo
centralne cerkve na Slovensko Štajersko iz dokumentov za enkrat še ni bilo
mogoče razbrati. Več o tem: PAHOR 2005 s starejšo literaturo.
23 V tem moram nasprotovati Nacetu Šumiju, ki je trdil, da je bil kompleks v
Govčah zaradi postavitve cerkve v središče ograjenega prostora edini vzorčni
primer idealne rešitve. ŠUMI 1987, str. 200.
141
