Page 139 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 139
DA[A PAHOR
pripadnikov nove vere, ki se je rodila v protestantskem okolju in se
največkrat podala na študijska potovanja v velika nemška središča,
zato je v primerjavi s prvo generacijo protestantov, ki so se pogosto le
prilagajali vplivom iz tujine na domačih tleh, reformacijsko umetnost
z arhitekturo poznala iz prve roke.
Celotno število novih protestantskih pokopališč 16. stoletja na
Slovenskem še ni popolnoma znano,9 prav tako pa ostaja največkrat
neznanka tudi njihov videz. Za pokopališče pri Vipavskem Križu je
npr. znano le, da so leta 1597 vaščani pripeljali kup kamenja, da bi ga
obzidali.10 Več je znanega o protestantskih pokopališčih na Štajerskem:
med drugim so jih ustanovili tudi v Slovenskih Konjicah in v Slovenj
Gradcu. Prvega je 21. januarja 1600 porušila protireformacijska ko-
misija,11 o drugem pa arhivski podatki pričajo le, da je v začetku leta
1595 Erazem Gall zum Gallenhoffen prodal neko zemljišče za posta-
vitev pokopališča, zraven pa naj bi uredili še prostor za predikanta in
pa auditorium, torej kapelo oziroma cerkev za pridiganje.12
Več podatkov se je ohranilo o pokopališču pri nekdanji cerkvi v
Govčah pri Žalcu, ki velja za najznamenitejšo protestantsko cerkev na
Slovenskem. Načrte za cerkev dvanajsterokotne oblike s poligonalno
izdelanim prezbiterijem in manjšim zvonikom je že leta 1579 izdelal v
Slovenskih Konjicah živeči italijanski arhitekt Pietro Antonio Pigrato.
Po letu dni je po manjših lokacijskih zapletih gradnja končno stekla.
Gradnja je potekala tekoče, mojster Pigrato je bil pogosto prisoten na
gradbišču, sicer pa ga je nadomeščal njegov polir, mojster Peter Salter
iz Celja. Predikant Jurij Maček je vodil natančne dnevnike in shranjeval
račune, ki omogočajo natančno rekonstrukcijo poteka gradnje.13
9 Pri tem ne smemo mešati obravnavanih pokopališč s starejšimi pokopališči,
ki so si jih protestanti največkrat le prisvojili (npr. pri cerkvi sv. Petra v
Ljubljani).
10 KOBLAR 1894, str. 25.
11 Natančnejši opis dogodkov tega dne v pismu, hranjenem v: StLA, Laa. A. Anti-
quum XI, Sch. 38 (Gonobiz). Na kratko o tem tudi: PAHOR 2006, str. 133.
12 StLA, Antiquum XI, Sch. 45, pismo 15. 2. 1595.
13 Deloma objavljeno v: PAHOR 2005 s starejšo literaturo in citiranimi viri.
V pripravi je tudi natančnejša monografija, kjer so popisani vsi dokumenti.
137
pripadnikov nove vere, ki se je rodila v protestantskem okolju in se
največkrat podala na študijska potovanja v velika nemška središča,
zato je v primerjavi s prvo generacijo protestantov, ki so se pogosto le
prilagajali vplivom iz tujine na domačih tleh, reformacijsko umetnost
z arhitekturo poznala iz prve roke.
Celotno število novih protestantskih pokopališč 16. stoletja na
Slovenskem še ni popolnoma znano,9 prav tako pa ostaja največkrat
neznanka tudi njihov videz. Za pokopališče pri Vipavskem Križu je
npr. znano le, da so leta 1597 vaščani pripeljali kup kamenja, da bi ga
obzidali.10 Več je znanega o protestantskih pokopališčih na Štajerskem:
med drugim so jih ustanovili tudi v Slovenskih Konjicah in v Slovenj
Gradcu. Prvega je 21. januarja 1600 porušila protireformacijska ko-
misija,11 o drugem pa arhivski podatki pričajo le, da je v začetku leta
1595 Erazem Gall zum Gallenhoffen prodal neko zemljišče za posta-
vitev pokopališča, zraven pa naj bi uredili še prostor za predikanta in
pa auditorium, torej kapelo oziroma cerkev za pridiganje.12
Več podatkov se je ohranilo o pokopališču pri nekdanji cerkvi v
Govčah pri Žalcu, ki velja za najznamenitejšo protestantsko cerkev na
Slovenskem. Načrte za cerkev dvanajsterokotne oblike s poligonalno
izdelanim prezbiterijem in manjšim zvonikom je že leta 1579 izdelal v
Slovenskih Konjicah živeči italijanski arhitekt Pietro Antonio Pigrato.
Po letu dni je po manjših lokacijskih zapletih gradnja končno stekla.
Gradnja je potekala tekoče, mojster Pigrato je bil pogosto prisoten na
gradbišču, sicer pa ga je nadomeščal njegov polir, mojster Peter Salter
iz Celja. Predikant Jurij Maček je vodil natančne dnevnike in shranjeval
račune, ki omogočajo natančno rekonstrukcijo poteka gradnje.13
9 Pri tem ne smemo mešati obravnavanih pokopališč s starejšimi pokopališči,
ki so si jih protestanti največkrat le prisvojili (npr. pri cerkvi sv. Petra v
Ljubljani).
10 KOBLAR 1894, str. 25.
11 Natančnejši opis dogodkov tega dne v pismu, hranjenem v: StLA, Laa. A. Anti-
quum XI, Sch. 38 (Gonobiz). Na kratko o tem tudi: PAHOR 2006, str. 133.
12 StLA, Antiquum XI, Sch. 45, pismo 15. 2. 1595.
13 Deloma objavljeno v: PAHOR 2005 s starejšo literaturo in citiranimi viri.
V pripravi je tudi natančnejša monografija, kjer so popisani vsi dokumenti.
137
