Page 142 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 142
RAZPRAVE, [TUDIJE
razpisali ljubljanski protestantski plemiči.18 V začetku devetdesetih
let je mogoče v dokumentih občutiti večja razhajanja med protestanti
na Celjskem, kar se je poznalo tudi pri nadaljnji gradnji govške cerkve.
Tudi mojster Pigrato je začel zgubljati zanimanje za zgradbo. 16.
avgusta 1589 je Baltazar Wagen pisal Pigratu, naj zgradi cerkveno
obzidje ali pa naj za to pošlje nekoga drugega.19 Po tem času je
gradnjo prevzel mojster Peter Salter iz Celja. Pri gradnji so sodelovali
tudi nekateri mojstri in rokodelci, ki so pomagali že pri gradnji same
cerkve: kamenje je dovažal Matija Kraševec, prvo veliko količino
kamenja za obzidje je pripeljal 12. julija 1589, tesarski mojster Lov-
renc Košir je poskrbel za lesene dele … Pokopališko obzidje so gradili
po delih. Do leta 1592 so bile verjetno dokončane še tri stranice in vsi
stolpi, manjkala je le stranica med večjima stolpoma,20 v katerih so
nameravali urediti stanovanjske prostore.
Gradnja obzidja pri govški cerkvi je pomenila le arhitekturno
ureditev prostora, saj so mrtve na tem mestu začeli pokopavati še za
časa gradnje cerkvene zgradbe. Do leta 1592 se je pokopališče že zelo
razširilo, saj je šlo za edino uradno protestantsko pokopališče za
celotno Celjsko. Grobove in epitafe dokumenti večkrat omenjajo tako
v notranjosti cerkve kot tudi zunaj. Gradnja pravilno zasnovanega
obzidja je očitno zmotila dotedanjo ureditev pokopališča. Weidinger
je bil namreč primoran, da je pri izkopavanju zemlje za temelje
obzidja dal odstraniti nekaj grobov, kar je po svojih besedah storil z
18 Prepisi dokumentov o tem v: StLA, A: ELZE Theodor, K:1, H:3. O tem tudi:
ELZE 1877, pp. 31–32; 60–61; RAJHMAN 1997, pp. 147–149. Janezova mati
Dina Weidinger je potrdilo na svojo prošnjo in obvestilo o štipendiji dobila
dne 2. 4. 1582.
19 StLA Graz, Antiquum XI, Sch. 37, IV, računska knjiga za 1589. Wagen se je
po času gradnje samo še enkrat, sicer v zvezi s tesarskimi deli, obrnil po
nasvet k Pietru Antoniu Pigratu, hkrati pa tudi h glavnemu deželnemu
arhitektu Franzu Märblu, ki je v preteklem desetletju trikrat prišel izmerit
cerkev, izdelal pa je tudi načrte za portale. Pismo dne 17. aprila 1591 v StLA
Graz, Antiquum XI, Sch. 37, IV
20 Weidinger zapisal, da je dal za izgradnjo (delilne) stene izkopati zemljo okoli
dveh velikih stolpov. StLA Graz, Antiquum XI, Sch. 37, IV, računska knjiga
za 1. 8.–30. 9. 1592.
140
razpisali ljubljanski protestantski plemiči.18 V začetku devetdesetih
let je mogoče v dokumentih občutiti večja razhajanja med protestanti
na Celjskem, kar se je poznalo tudi pri nadaljnji gradnji govške cerkve.
Tudi mojster Pigrato je začel zgubljati zanimanje za zgradbo. 16.
avgusta 1589 je Baltazar Wagen pisal Pigratu, naj zgradi cerkveno
obzidje ali pa naj za to pošlje nekoga drugega.19 Po tem času je
gradnjo prevzel mojster Peter Salter iz Celja. Pri gradnji so sodelovali
tudi nekateri mojstri in rokodelci, ki so pomagali že pri gradnji same
cerkve: kamenje je dovažal Matija Kraševec, prvo veliko količino
kamenja za obzidje je pripeljal 12. julija 1589, tesarski mojster Lov-
renc Košir je poskrbel za lesene dele … Pokopališko obzidje so gradili
po delih. Do leta 1592 so bile verjetno dokončane še tri stranice in vsi
stolpi, manjkala je le stranica med večjima stolpoma,20 v katerih so
nameravali urediti stanovanjske prostore.
Gradnja obzidja pri govški cerkvi je pomenila le arhitekturno
ureditev prostora, saj so mrtve na tem mestu začeli pokopavati še za
časa gradnje cerkvene zgradbe. Do leta 1592 se je pokopališče že zelo
razširilo, saj je šlo za edino uradno protestantsko pokopališče za
celotno Celjsko. Grobove in epitafe dokumenti večkrat omenjajo tako
v notranjosti cerkve kot tudi zunaj. Gradnja pravilno zasnovanega
obzidja je očitno zmotila dotedanjo ureditev pokopališča. Weidinger
je bil namreč primoran, da je pri izkopavanju zemlje za temelje
obzidja dal odstraniti nekaj grobov, kar je po svojih besedah storil z
18 Prepisi dokumentov o tem v: StLA, A: ELZE Theodor, K:1, H:3. O tem tudi:
ELZE 1877, pp. 31–32; 60–61; RAJHMAN 1997, pp. 147–149. Janezova mati
Dina Weidinger je potrdilo na svojo prošnjo in obvestilo o štipendiji dobila
dne 2. 4. 1582.
19 StLA Graz, Antiquum XI, Sch. 37, IV, računska knjiga za 1589. Wagen se je
po času gradnje samo še enkrat, sicer v zvezi s tesarskimi deli, obrnil po
nasvet k Pietru Antoniu Pigratu, hkrati pa tudi h glavnemu deželnemu
arhitektu Franzu Märblu, ki je v preteklem desetletju trikrat prišel izmerit
cerkev, izdelal pa je tudi načrte za portale. Pismo dne 17. aprila 1591 v StLA
Graz, Antiquum XI, Sch. 37, IV
20 Weidinger zapisal, da je dal za izgradnjo (delilne) stene izkopati zemljo okoli
dveh velikih stolpov. StLA Graz, Antiquum XI, Sch. 37, IV, računska knjiga
za 1. 8.–30. 9. 1592.
140
