Page 146 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 146
RAZPRAVE, [TUDIJE
loki, ki naj bi imeli en in pol čevelj razmaka. Na pokopališče naj bi
vodil velik portal, manjše vrata pa naj bi bila izdelana tudi na poti do
predikantove hiše. Zidovje naj bi bilo krito s strešniki. Iz teh podatkov
je mogoče izdelati shematično rekonstrukcijo pokopališča (slika 2),
vendar pa oblika posamičnih detajlov ni znana. Tako pogodba v prvi
verziji veleva, naj se na vogalih izdela neke primerne okrasne ele-
mente, prav tako tudi nad glavnim portalom, kar se lahko plača tudi
naknadno. Prepis iste pogodbe v računski knjigi (verjetno narejen za
tem, ko so se z mojstroma dokončno dogovorili o okrasju obzidja
oziroma po že opravljenem delu) pa kot okrasje obzidja omenja
nekakšne »štirioglate cine z luknjami«, kar bi mogoče lahko pome-
nilo, da je na zgornjem delu obzidja potekal konzolni venec, po štiri
takšne »cine« so bile izdelane tudi nad glavnim portalom na notranji
in na zunanji strani, za kar sta mojstra dobila še dodatnih štiriin-
sedemdeset goldinarjev (»… über den Gotsacker gemeüer wier Egkh zinnen
mit höllen, Also auch w¨ ber Thor wnnd in mit wier Zinnen, Alle Achte per
wierwnndsiebzig gulden gemacht …«).29 Portala nista izdelala mojstra
Kitt in River, temveč kamnosek Anton Filip (Antoni Philip) iz Mari-
bora, ki je prav tako izklesal manjša vrata na predikantovi strani.30
Zgovoren je podatek, da pogodba posebej poudarja, naj bo zunanj-
ščina izdelana iz malih klesanih kamnov, notranjščina pa naj bo
zglajena in pobeljena, da se jo bo dalo okrasiti s poslikavami. Posli-
kave notranjih stranic sten so bile namreč praviloma sestavni element
protestantskih pokopališč, ki so se razvila v 16. stoletju v Nemčiji,
ideja za to pa izvira neposredno iz Luthrovih govorov.31 Ko je leta
1527 pisal o od naselij ločenih pokopališčih, je o njihovi ureditvi
namreč dejal še, naj se stene pokopališč poslikajo z ustreznimi
podobami (»… daselbst umbher an der wenden kund man solche andechtig
bilder und gemelde lassen malen.«)32 V svojem delu leta 1542 je o
29 StLA, Antiquum XI, Sch. 51, računska knjiga, str. 38v.
30 Idem. Za izdelavo portalov je bil izplačan 12. junija 1589. O samemu mojstru
za enkrat ni znanih več podatkov.
31 O poslikavi protestantskih pokopališč s poudarkom na motivu postave in
milosti sem govorila na ikonografskem kolokviju leta 2006 v Ljubljani. O tem
bo objavljen tudi članek, ki se deloma nanaša na tukaj obravnavano temo.
32 Cit. po: SCHMUCK 1999, str. 13.
144
loki, ki naj bi imeli en in pol čevelj razmaka. Na pokopališče naj bi
vodil velik portal, manjše vrata pa naj bi bila izdelana tudi na poti do
predikantove hiše. Zidovje naj bi bilo krito s strešniki. Iz teh podatkov
je mogoče izdelati shematično rekonstrukcijo pokopališča (slika 2),
vendar pa oblika posamičnih detajlov ni znana. Tako pogodba v prvi
verziji veleva, naj se na vogalih izdela neke primerne okrasne ele-
mente, prav tako tudi nad glavnim portalom, kar se lahko plača tudi
naknadno. Prepis iste pogodbe v računski knjigi (verjetno narejen za
tem, ko so se z mojstroma dokončno dogovorili o okrasju obzidja
oziroma po že opravljenem delu) pa kot okrasje obzidja omenja
nekakšne »štirioglate cine z luknjami«, kar bi mogoče lahko pome-
nilo, da je na zgornjem delu obzidja potekal konzolni venec, po štiri
takšne »cine« so bile izdelane tudi nad glavnim portalom na notranji
in na zunanji strani, za kar sta mojstra dobila še dodatnih štiriin-
sedemdeset goldinarjev (»… über den Gotsacker gemeüer wier Egkh zinnen
mit höllen, Also auch w¨ ber Thor wnnd in mit wier Zinnen, Alle Achte per
wierwnndsiebzig gulden gemacht …«).29 Portala nista izdelala mojstra
Kitt in River, temveč kamnosek Anton Filip (Antoni Philip) iz Mari-
bora, ki je prav tako izklesal manjša vrata na predikantovi strani.30
Zgovoren je podatek, da pogodba posebej poudarja, naj bo zunanj-
ščina izdelana iz malih klesanih kamnov, notranjščina pa naj bo
zglajena in pobeljena, da se jo bo dalo okrasiti s poslikavami. Posli-
kave notranjih stranic sten so bile namreč praviloma sestavni element
protestantskih pokopališč, ki so se razvila v 16. stoletju v Nemčiji,
ideja za to pa izvira neposredno iz Luthrovih govorov.31 Ko je leta
1527 pisal o od naselij ločenih pokopališčih, je o njihovi ureditvi
namreč dejal še, naj se stene pokopališč poslikajo z ustreznimi
podobami (»… daselbst umbher an der wenden kund man solche andechtig
bilder und gemelde lassen malen.«)32 V svojem delu leta 1542 je o
29 StLA, Antiquum XI, Sch. 51, računska knjiga, str. 38v.
30 Idem. Za izdelavo portalov je bil izplačan 12. junija 1589. O samemu mojstru
za enkrat ni znanih več podatkov.
31 O poslikavi protestantskih pokopališč s poudarkom na motivu postave in
milosti sem govorila na ikonografskem kolokviju leta 2006 v Ljubljani. O tem
bo objavljen tudi članek, ki se deloma nanaša na tukaj obravnavano temo.
32 Cit. po: SCHMUCK 1999, str. 13.
144
