Page 147 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 147
DA[A PAHOR
poslikavi pokopališč zapisal tudi: »Wenn man auch sonst die Greber wolt
ehren, were es fein, an die Wende, wo sie da sind, gute Epitaphia oder Sprüche
aus der Schrifft drüber zu malen oder zu schreiben, das sie fur augen weren
denen, so zur Leiche oder auff den Kirchoff giengen …«,33 torej naj se na
stene pokopališč, kjer te so, naslika epitafe (govori o slikanih epitafih)
ali biblijske citate, tako da so ti pred očmi vernikov, ko gredo na
pokopališče.
Protestantska pokopališča so bila tako po Luthrovih navodilih
pogosto poslikana s celotnimi ciklusi podob, ki so bili izdelane po
skrbno zasnovanem ikonografskem programu: med drugim so niše
pokopališča v Eislebnu poslikali s postavami iz Stare in Nove zaveze,
za pokopališče v Regensburgu pa so ohranjeni arhivski viri s kar tremi
različnimi ikonografskimi programi ...34 Primerjave za morebitne
poslikave nekdanjih protestantskih pokopališč na Slovenskem bi
lahko iskali na bližnjem Avstrijskem Koroškem in Štajerskem, kjer se
je ohranilo še nekaj tovrstnih poslikav. V teh primerih ne gre za na
novo postavljena protestantska pokopališča, temveč za starejša, še
srednjeveška pokopališča znotraj cerkvenih obzidij, ki so jih v 16.
stoletju pripadniki nove vere prevzeli za svoja, ter njihovo že obstoječo
podobo poskušali prilagoditi Luthrovim navodilom. Najbolj zna-
menit ciklus se je ohranil v Rantenu na Avstrijskem Štajerskem tik
ob koroški meji (slika 3). Tam so bile ob koncu 16. stoletja med
zunanjimi oporniki cerkve izdelane freske z motivi iz Svetega pisma,
ki jih je reformacijsko gibanje smatralo za poučne in primerne za
okrasitev prostorov za pokopavanje (žrtvovanje Izaka, molitev na
Oljski gori, Jobova zgodba, razodetje na gori Tabor, poslednja sodba,
Vnebovzetje …), kot tudi redki ikonografski motivi, ki jih je razvila
nova vera v prvi polovici 16. stoletja. Taka sta tudi vodnjak s Kristu-
sovo krvjo (evharistija) ter motiv postave in milosti.35 V tej danes
33 Idem.
34 V celoti objavljeni in interpretirani v: SCHMUCK 1999. O pokopališču v
Eislebnu podrobneje: SÖRRIES1999, str. 71–73
35 Več o freskah v Rantenu: DIE AUSSENMALEREIEN 1898; WOISET-
SCHLÄGER-MAYER 1964, str. 164–170; SÖRRIES 1999, str. 68–69 s starejšo
literaturo. DEHIO-HANDBUCH 1982, str. 389. Ločen članek o motivu
postave in milosti v sepulkralni umetnosti na Slovenskem je v tisku.
145
poslikavi pokopališč zapisal tudi: »Wenn man auch sonst die Greber wolt
ehren, were es fein, an die Wende, wo sie da sind, gute Epitaphia oder Sprüche
aus der Schrifft drüber zu malen oder zu schreiben, das sie fur augen weren
denen, so zur Leiche oder auff den Kirchoff giengen …«,33 torej naj se na
stene pokopališč, kjer te so, naslika epitafe (govori o slikanih epitafih)
ali biblijske citate, tako da so ti pred očmi vernikov, ko gredo na
pokopališče.
Protestantska pokopališča so bila tako po Luthrovih navodilih
pogosto poslikana s celotnimi ciklusi podob, ki so bili izdelane po
skrbno zasnovanem ikonografskem programu: med drugim so niše
pokopališča v Eislebnu poslikali s postavami iz Stare in Nove zaveze,
za pokopališče v Regensburgu pa so ohranjeni arhivski viri s kar tremi
različnimi ikonografskimi programi ...34 Primerjave za morebitne
poslikave nekdanjih protestantskih pokopališč na Slovenskem bi
lahko iskali na bližnjem Avstrijskem Koroškem in Štajerskem, kjer se
je ohranilo še nekaj tovrstnih poslikav. V teh primerih ne gre za na
novo postavljena protestantska pokopališča, temveč za starejša, še
srednjeveška pokopališča znotraj cerkvenih obzidij, ki so jih v 16.
stoletju pripadniki nove vere prevzeli za svoja, ter njihovo že obstoječo
podobo poskušali prilagoditi Luthrovim navodilom. Najbolj zna-
menit ciklus se je ohranil v Rantenu na Avstrijskem Štajerskem tik
ob koroški meji (slika 3). Tam so bile ob koncu 16. stoletja med
zunanjimi oporniki cerkve izdelane freske z motivi iz Svetega pisma,
ki jih je reformacijsko gibanje smatralo za poučne in primerne za
okrasitev prostorov za pokopavanje (žrtvovanje Izaka, molitev na
Oljski gori, Jobova zgodba, razodetje na gori Tabor, poslednja sodba,
Vnebovzetje …), kot tudi redki ikonografski motivi, ki jih je razvila
nova vera v prvi polovici 16. stoletja. Taka sta tudi vodnjak s Kristu-
sovo krvjo (evharistija) ter motiv postave in milosti.35 V tej danes
33 Idem.
34 V celoti objavljeni in interpretirani v: SCHMUCK 1999. O pokopališču v
Eislebnu podrobneje: SÖRRIES1999, str. 71–73
35 Več o freskah v Rantenu: DIE AUSSENMALEREIEN 1898; WOISET-
SCHLÄGER-MAYER 1964, str. 164–170; SÖRRIES 1999, str. 68–69 s starejšo
literaturo. DEHIO-HANDBUCH 1982, str. 389. Ločen članek o motivu
postave in milosti v sepulkralni umetnosti na Slovenskem je v tisku.
145
