Page 140 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 140
RAZPRAVE, [TUDIJE

Ko je bila cerkev po slabem desetletju že skoraj končana, je iz višjih
vladnih krogov v Gradcu, ki jih je sestavljalo protestantsko plemstvo,
prišla zahteva po ureditvi protestantskega pokopališča za celjsko
okrožje. Okoli cerkve naj bi v ta namen zgradili še obzidje, za katerega
načrt je prav tako naredil arhitekt Pigrato. 7. aprila 1589 je Baltazar
Wagen von Wagensperg (Bogenšperk) pisal v Gradec, da je Pigrato
naredil »das Modell wegen der kirchen freÿthoff zu Scharfenau«.14
Predračun za obzidje je bil izdelan šele 12. maja, ko so izračunali, da
bi morala biti okvirna cena zidave 1370 gld (priloga 1). Kot je razvidno
iz izkopanih temeljev iz konca 19. stoletja,15 je bilo pokopališče, ki je
obkrožalo cerkev, skoraj kvadratne oblike, na vsakem vogalu pa je
stal stolp (slika 1).16 Skupna dolžina sten naj bi bila 176 klafter, višina
malce manj kot 3 klaftre (skoraj 6 metrov), tako da je bila skupna
površina natanko 490 klafter. Po standardnem ceniku je zidava ene
klaftre obzidja stala 2 gld. Površina vseh stolpov naj bi bila 800 klafter,
kriti pa naj bi bili s strešniki, kar je skupaj z delom naneslo 250 gld.
Lesena ostrešja in vse tesarsko delo za vse štiri stolpe sta po pred-
računu stala še 80 gld, 60 gld pa izdelava posamičnih nadstropij v
stolpih.17 Čeprav to v predračunu ni omenjeno, so bili stolpi različno
veliki, saj se kasneje pogosto omenjata dva večja in dva manjša stolpa.
Notranjščini večjih dveh sta bili kasneje urejeni kot bivalni prostori,
manjših dveh pa kot skladišča. Mogoče je, da je prvotni načrt pred-

14 StLA Graz, Antiquum XI, Sch. 37, IV, pismo dat. 7. 4. 1589. Wagen je bil t. i.
inšpektor za gradnjo cerkve in je moral odobriti vsa večja dela in pregledati
stroške, medtem ko je izplačevanje in popis vsakodnevnih stroškov vodil
kar sam predikant Jurij Maček.

15 OROŽEN 1879.
16 Ignac Orožen pri izkopavanju obzidja leta 1879 še ni odkril prezbiterija

cerkve, zato je izrisana le dvanajsterokotna zasnova. Natančnejši tloris je
enajst let kasneje izdelal šele Josef Wastler.
17 StLA Graz, Antiquum XI, Sch. 37, IV, predračun dat. 12. 5. 1589. Tesarski
mojster Lovrenc Košir bi po drugem predračunu, kjer naj bi sam poskrbel
še za vso dodatno opremo, vključno s kovinskimi deli, dobil 380 gld, vendar
mu je bilo izplačanih le 350, zaradi česa se je kasneje, verjetno po njegovi
smrti, pritožil Koširjev sin Gašper. Obračun Wagnovih stroškov iz 1. 2. 1594
in pismo Gašperja Koširja iz 18. 11. 1596, oba v: StLA, Antiquum XI, Sch.
37, IV.

138
   135   136   137   138   139   140   141   142   143   144   145