Page 172 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 172
RAZPRAVE, [TUDIJE
slovesa, ki ga je imela njegova družina kot ljubiteljica glasbene umet-
nosti na nadvojvodskem dvoru v Gradcu.50
Jurij se je 29. maja 158051 v Gradcu poročil s Katarino Kollniz,
najstarejšo hčerko Lenarta Kollniza in Katarine Windischgrätz. V
zakonu Jurija in Katarine so se rodili trije otroci – sinova Janez Krištof
in Krištof Viljem ter hčerka Ana Marija. Oba sinova sta umrla v
mladosti (leta 1593), hčerka pa se je poročila v družino Moscon in
tudi kmalu umrla. Jurij je ostal brez naslednika in je zato zadnji
predstavnik Khislov na Kranjskem. Umrl je leta 1605 v Polhovem
Gradcu, na njegovo željo pa so ga pokopali v cerkvi sv. Elizabete v
Podrebri.52 Leto pred njim (1604) je umrla tudi njegova žena Ka-
tarina.53
V cerkvi sv. Elizabete v Podrebri pri Polhovem Gradcu se je ohra-
nila oljna slika na platnu v lesenem okvirju. Na njej je upodobljena
cela Jurijeva družina – on sam, žena Katarina in otroci – Janez Krištof,
Krištof Viljem in Ana Marija. Slika je nastala po smrti Jurijevih sinov
(o tem pričajo rdeči križci nad njunima glavama) leta 1598, letnica se
je ohranila na vrhu pročelja, najverjetneje prav v njun spomin. Osebe
so postavljene v prostorno dvorano. V levem zgornjem kotu slike je
grb Jurija Khisla (izboljšan s Kollnizovimi elementi), v desnem pa
grb njegove žene Katarine Kollniz. Vse osebe so slikane kleče in z
rokami sklenjenimi za molitev. Zahvaljujoč tej sliki imamo ohranjen
portret družine Khisl, katere člani veljajo za zadnje predstavnike svoje
veje na Kranjskem.
Pomemben »ostanek«, ki priča o veličini Jurtija Khisla, je življenje-
pis Herbarda Turjaškega, ki ga je Jurij napisal ob smrti kranjskega
junaka leta 1575, natisnil pa ga je v nemškem in latinskem jeziku
Janez Mandelc. Življenjepis je bil v tistem času skoraj obvezno priso-
ten v plemiških knjižnicah, zagotovo je našel prostor tudi v bogati
turjaški knjižnici. Lepo urejeno knjižno zbirko pa je imel tudi Jurij
50 Pokorn, Baroni, str. 453.
51 Naschenweng, Beiträge, str. 193.
52 D. Vuga, Vsi gospodje polhograjski, v: Heraldica Slovenica, III, 2000, št. 6, str.
30.
53 K. Tangl, Die Herren, später Freiherren von Kollnitz, v: Carinthia, 1833, št. 39,
str. 159–161, št. 40, str. 163–164.
170
slovesa, ki ga je imela njegova družina kot ljubiteljica glasbene umet-
nosti na nadvojvodskem dvoru v Gradcu.50
Jurij se je 29. maja 158051 v Gradcu poročil s Katarino Kollniz,
najstarejšo hčerko Lenarta Kollniza in Katarine Windischgrätz. V
zakonu Jurija in Katarine so se rodili trije otroci – sinova Janez Krištof
in Krištof Viljem ter hčerka Ana Marija. Oba sinova sta umrla v
mladosti (leta 1593), hčerka pa se je poročila v družino Moscon in
tudi kmalu umrla. Jurij je ostal brez naslednika in je zato zadnji
predstavnik Khislov na Kranjskem. Umrl je leta 1605 v Polhovem
Gradcu, na njegovo željo pa so ga pokopali v cerkvi sv. Elizabete v
Podrebri.52 Leto pred njim (1604) je umrla tudi njegova žena Ka-
tarina.53
V cerkvi sv. Elizabete v Podrebri pri Polhovem Gradcu se je ohra-
nila oljna slika na platnu v lesenem okvirju. Na njej je upodobljena
cela Jurijeva družina – on sam, žena Katarina in otroci – Janez Krištof,
Krištof Viljem in Ana Marija. Slika je nastala po smrti Jurijevih sinov
(o tem pričajo rdeči križci nad njunima glavama) leta 1598, letnica se
je ohranila na vrhu pročelja, najverjetneje prav v njun spomin. Osebe
so postavljene v prostorno dvorano. V levem zgornjem kotu slike je
grb Jurija Khisla (izboljšan s Kollnizovimi elementi), v desnem pa
grb njegove žene Katarine Kollniz. Vse osebe so slikane kleče in z
rokami sklenjenimi za molitev. Zahvaljujoč tej sliki imamo ohranjen
portret družine Khisl, katere člani veljajo za zadnje predstavnike svoje
veje na Kranjskem.
Pomemben »ostanek«, ki priča o veličini Jurtija Khisla, je življenje-
pis Herbarda Turjaškega, ki ga je Jurij napisal ob smrti kranjskega
junaka leta 1575, natisnil pa ga je v nemškem in latinskem jeziku
Janez Mandelc. Življenjepis je bil v tistem času skoraj obvezno priso-
ten v plemiških knjižnicah, zagotovo je našel prostor tudi v bogati
turjaški knjižnici. Lepo urejeno knjižno zbirko pa je imel tudi Jurij
50 Pokorn, Baroni, str. 453.
51 Naschenweng, Beiträge, str. 193.
52 D. Vuga, Vsi gospodje polhograjski, v: Heraldica Slovenica, III, 2000, št. 6, str.
30.
53 K. Tangl, Die Herren, später Freiherren von Kollnitz, v: Carinthia, 1833, št. 39,
str. 159–161, št. 40, str. 163–164.
170
