Page 12 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 12
RAZPRAVE, [TUDIJE
protestantskega škofa Oskarja Sakrauskega, ki je bil kasneje eden
tesnejših Rajhmanovih sodelavcev v raziskovanju teološke podobe
slovenske reformacije. Že iz tega zapisa lahko razberemo, da je v že
precej raziskanem obdobju slovenske kulturne in literarne zgodovine
začutil vrzel v obliki tehtne teološke raziskave. Pred tem so se le redki
lotili problema različnih smeri v slovenskem protestantizmu, ki v
teološkem smislu še ni bil ovrednoten. Nekatere starejše razprave so
prinašale bolj ali manj neobjektivne podobe slovenskih protestantov,
saj so nastajale v duhu časa, seveda pa tudi katoliški teologi niso
mogli mimo negativnega vrednotenja reformacijskega dogajanja
(Rajhman 1968: 306-7). Tako je Jože Rajhman v prvem objavljenem
zapisu napovedal svojo nadaljnjo raziskovalno pot, ki ga je poleg
številnih filoloških in teoloških razprav pripeljala do bogate bere
okoli 130 razprav s področja protestantizma.
Že naslednje leto (1969) je v Bogoslovnem vestniku objavil raz-
pravo o Trubarjevih ekumenskih nazorih, kjer je zapisal svoje videnje
in nakazal kasnejšo metodologijo raziskovanja v pokoncilskem duhu.
Teži k temu, da se moramo nujno ozreti v preteklost in nepristransko
ovrednotiti okoliščine, ki so privedle do določene zgodovinske po-
dobe časa, v katerem so nastale ločene krščanske skupnosti (Rajhman
1969: 85). V razpravi je razčlenil ekumensko gibanje v slovenskem
prostoru, ki ga označujeta katoliški in protestantski ekumenizem
16. stoletja. Izpostavil je Trubarjevo pričakovanje tisočletnega kralje-
stva in njegovo napoved nove dobe, ki naj bi napočila s trenutkom,
ko se bo evangelij oznanjal v vseh jezikih. Opozoril pa je predvsem na
vire, ki obravnavajo dotedanje teološke okvire slovenskega protestan-
tizma.
Primož Trubar postane za dalj časa Rajhmanova življenjska pre-
okupacija. Sistematično začne raziskovati nastanek prve slovenske
knjige in leta 1969 objavi prve izsledke. Sooči se s Trubarjevim
izgnanstvom in njegovim vživljanjem v okolje luteranstva, potem ko
je že spoznal cvinglijance in kalvince. Za razumevanje Trubarjeve
teološke misli je poznavanje prav teh zgodovinskih okoliščin zelo
pomembno, kajti »spoznati Trubarja v njegovem ambientu je za
raziskovalca naše protestantske preteklosti skoraj enako pomembno,
kot odkriti v Trubarjevih delih stične točke, ki nas zbližujejo in
10
protestantskega škofa Oskarja Sakrauskega, ki je bil kasneje eden
tesnejših Rajhmanovih sodelavcev v raziskovanju teološke podobe
slovenske reformacije. Že iz tega zapisa lahko razberemo, da je v že
precej raziskanem obdobju slovenske kulturne in literarne zgodovine
začutil vrzel v obliki tehtne teološke raziskave. Pred tem so se le redki
lotili problema različnih smeri v slovenskem protestantizmu, ki v
teološkem smislu še ni bil ovrednoten. Nekatere starejše razprave so
prinašale bolj ali manj neobjektivne podobe slovenskih protestantov,
saj so nastajale v duhu časa, seveda pa tudi katoliški teologi niso
mogli mimo negativnega vrednotenja reformacijskega dogajanja
(Rajhman 1968: 306-7). Tako je Jože Rajhman v prvem objavljenem
zapisu napovedal svojo nadaljnjo raziskovalno pot, ki ga je poleg
številnih filoloških in teoloških razprav pripeljala do bogate bere
okoli 130 razprav s področja protestantizma.
Že naslednje leto (1969) je v Bogoslovnem vestniku objavil raz-
pravo o Trubarjevih ekumenskih nazorih, kjer je zapisal svoje videnje
in nakazal kasnejšo metodologijo raziskovanja v pokoncilskem duhu.
Teži k temu, da se moramo nujno ozreti v preteklost in nepristransko
ovrednotiti okoliščine, ki so privedle do določene zgodovinske po-
dobe časa, v katerem so nastale ločene krščanske skupnosti (Rajhman
1969: 85). V razpravi je razčlenil ekumensko gibanje v slovenskem
prostoru, ki ga označujeta katoliški in protestantski ekumenizem
16. stoletja. Izpostavil je Trubarjevo pričakovanje tisočletnega kralje-
stva in njegovo napoved nove dobe, ki naj bi napočila s trenutkom,
ko se bo evangelij oznanjal v vseh jezikih. Opozoril pa je predvsem na
vire, ki obravnavajo dotedanje teološke okvire slovenskega protestan-
tizma.
Primož Trubar postane za dalj časa Rajhmanova življenjska pre-
okupacija. Sistematično začne raziskovati nastanek prve slovenske
knjige in leta 1969 objavi prve izsledke. Sooči se s Trubarjevim
izgnanstvom in njegovim vživljanjem v okolje luteranstva, potem ko
je že spoznal cvinglijance in kalvince. Za razumevanje Trubarjeve
teološke misli je poznavanje prav teh zgodovinskih okoliščin zelo
pomembno, kajti »spoznati Trubarja v njegovem ambientu je za
raziskovalca naše protestantske preteklosti skoraj enako pomembno,
kot odkriti v Trubarjevih delih stične točke, ki nas zbližujejo in
10
