Page 13 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 13
FANIKA KRAJNC - VRE^KO
omogočajo na slovenskih tleh ekumenski dialog s protestanti«.
(Rajhman 1969a: 377)
V Prvi slovenski knjigi leta 1977, ki je nastala na osnovi filološke
disertacije, se je Jože Rajhman soočil z jezikovnim, literarno zgodo-
vinskim in teološkim izročilom Trubarjevega Katekizma iz leta 1550.
Raziskal je vplive in vzgone v kulturni in duhovni tradiciji Trubar-
jevega časa, ki so tega slovenskega reformatorja privedli do spoznanja,
da lahko svojim sonarodnjakom približa in posreduje božjo besedo
le v domačem jeziku. Knjiga je razdeljena na pet zaokroženih poglavij:
Avtorstvo prve slovenske knjige, Vsebinska razčlenitev in Trubarjev
pojem katekizma, Trubarjeva teološka misel, Trubarjeva pedagoška
prizadevanja in Trubarjev teološki slovar. S to raziskavo je Jože
Rajhman na novo osvetlil miselni profil Primoža Trubarja. Izpostavil
je izvirnost Trubarjeve osebnosti, ki je v slovenskem kulturnem
prostoru znala uveljaviti svoje poglede, ki so bili – ne glede na tedanje
razmere na slovenskih tleh – specifično slovenski (pozitiven odnos
do posvetne oblasti, pogled na grozečo turško nevarnost, ki jo je hotel
odvrniti z evangelijem). Predvsem pa je opozoril na antropološko
humanistično usmerjenost Trubarjeve teologije, ki se je oblikovala
po zaslugah Erazma Roterdamskega, Trubarjevega prebiranja švicar-
skih teologov in njegovega občudovanja antike (Rajhman 1977: 78).
Opozoril je na močan vpliv švicarskih protestantov – predvsem
Bullingerja – na Trubarjevo delo, kar je pri slednjem privedlo do
strpnega protestantizma. Podrobna analiza katekizma pa je kljub
temu pokazala nekaj značilnosti, ki so lastne le Trubarju in jih ni
mogoče spraviti v to ali ono protestantsko smer. Tako Jože Rajhman
govori o posebni, Trubarjevi smeri v protestantizmu (str. 128). Razkril
je Trubarjevo demokratično misel, ki se kaže, na primer, v povsem
drugačnem odnosu do kmetov, kot ga srečamo pri Luthru, poleg tega
pa tudi Trubarjevo preporodno misel, ki vsebuje elemente etnične in
narodne zavesti. Predvsem pa je v Trubarjevem teološkem slovarju
potrdil tezo o kontinuirani jezikovno slovstveni tradiciji, ki sega nazaj
do Brižinskih spomenikov (str. 106 sl.).
Monografija je naletela na zelo pozitivne odzive v slovenski stro-
kovni javnosti, saj je z njo slovenska protestantika prvič dobila
temeljito teološko študijo, neobremenjeno s katoliškimi poskusi
11
omogočajo na slovenskih tleh ekumenski dialog s protestanti«.
(Rajhman 1969a: 377)
V Prvi slovenski knjigi leta 1977, ki je nastala na osnovi filološke
disertacije, se je Jože Rajhman soočil z jezikovnim, literarno zgodo-
vinskim in teološkim izročilom Trubarjevega Katekizma iz leta 1550.
Raziskal je vplive in vzgone v kulturni in duhovni tradiciji Trubar-
jevega časa, ki so tega slovenskega reformatorja privedli do spoznanja,
da lahko svojim sonarodnjakom približa in posreduje božjo besedo
le v domačem jeziku. Knjiga je razdeljena na pet zaokroženih poglavij:
Avtorstvo prve slovenske knjige, Vsebinska razčlenitev in Trubarjev
pojem katekizma, Trubarjeva teološka misel, Trubarjeva pedagoška
prizadevanja in Trubarjev teološki slovar. S to raziskavo je Jože
Rajhman na novo osvetlil miselni profil Primoža Trubarja. Izpostavil
je izvirnost Trubarjeve osebnosti, ki je v slovenskem kulturnem
prostoru znala uveljaviti svoje poglede, ki so bili – ne glede na tedanje
razmere na slovenskih tleh – specifično slovenski (pozitiven odnos
do posvetne oblasti, pogled na grozečo turško nevarnost, ki jo je hotel
odvrniti z evangelijem). Predvsem pa je opozoril na antropološko
humanistično usmerjenost Trubarjeve teologije, ki se je oblikovala
po zaslugah Erazma Roterdamskega, Trubarjevega prebiranja švicar-
skih teologov in njegovega občudovanja antike (Rajhman 1977: 78).
Opozoril je na močan vpliv švicarskih protestantov – predvsem
Bullingerja – na Trubarjevo delo, kar je pri slednjem privedlo do
strpnega protestantizma. Podrobna analiza katekizma pa je kljub
temu pokazala nekaj značilnosti, ki so lastne le Trubarju in jih ni
mogoče spraviti v to ali ono protestantsko smer. Tako Jože Rajhman
govori o posebni, Trubarjevi smeri v protestantizmu (str. 128). Razkril
je Trubarjevo demokratično misel, ki se kaže, na primer, v povsem
drugačnem odnosu do kmetov, kot ga srečamo pri Luthru, poleg tega
pa tudi Trubarjevo preporodno misel, ki vsebuje elemente etnične in
narodne zavesti. Predvsem pa je v Trubarjevem teološkem slovarju
potrdil tezo o kontinuirani jezikovno slovstveni tradiciji, ki sega nazaj
do Brižinskih spomenikov (str. 106 sl.).
Monografija je naletela na zelo pozitivne odzive v slovenski stro-
kovni javnosti, saj je z njo slovenska protestantika prvič dobila
temeljito teološko študijo, neobremenjeno s katoliškimi poskusi
11
