Page 16 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 16
S SIMPOZIJEV 2008
to samo po sebi še ni epohalen dosežek, saj bi lahko knjigo v sloven-
ščini kljub počasnemu prenosu tehnologij natisnil kdo drug tudi že
prej. Trubarjev dosežek je dvojen: uporabil je novi izum, ki pomeni
revolucijo v načinu prenosa informacije, in ga povezal s svojo vizijo
in spoznanjem, da smo Slovenci narod in slovenščina jezik, ki je
enakopraven drugim evropskim jezikom.
Pri načinu prenosa informacije beležimo štiri revolucije v najple-
menitejšem pomenu te besede, pri čemer je vsaka ohranila prednosti
prejšnje in ji dodala novo kvaliteto. Vsaka od njih je tudi omogočila
kvantni skok v razvoju družbe sploh. Prva je jezik, ne kot sredstvo
komuniciranja, saj to ni privilegij, ki bi bil pridržan za človeka, temveč
kot sredstvo za izražanje abstraktnih pojmov. S tem, ko je človek
uporabil jezik, je osebna izkušnja postala prenosljiva in verjetno je
prav jezik omogočil nadaljnji razvoj človeštva, saj je komunikacija le
potreben pogoj za prenos informacije, ne pa tudi zadosten. Pri
prenosu informacije je namreč bistvena semantika, torej pomen, ki
ga imajo podatki kot nosilec informacije. Jezik je omogočil nastanek
prvih kultur, katerih maksimalni domet je verjetno Inkovska država.
Naslednja revolucija, ki je ohranila dosežek prve in ga nadgradila z
novo kvaliteto, je bila iznajdba pisave. S pisavo je informacija postala
prenosljiva in trajna. Pisava je omogočila nastanek države in civiliza-
cije, kakor ju pojmujemo danes. Največji domet pisave kot pospeše-
valke razvoja družbe je bila rimska civilizacija, ki je v marsikaterem
pogledu temelj današnjega pojmovanja države. Tretja revolucija je
iznajdba tiska, s čimer je informacija šele lahko postala tudi splošna.
Omogočila je nastanek industrijske družbe, to je družbe, ki je dosegla
vrhunec prav za časa našega življenja. Zadnja, četrta revolucija, katere
nastajanju so priča naše generacije, je iznajdba računalnika in komu-
nikacij. Njena najbrž najvidnejša in tudi najbolj dalekosežna demon-
stracija je internet. S tem je informacija postala ne le prenosljiva,
trajna in splošna, temveč tudi takojšnja. V trenutku, ko je dogodek
posnet, je tudi že prenesen po vsem svetu. Nobenega dvoma ni, da so
prav naše generacije priča nastajanju informacijske družbe.
Trubarjev čas je prva doba po iznajdbi tiska, pa več kot le to.
Njegov čas je tudi čas iznajdbe kompasa, odkritja Amerike, začetek
širše uporabe smodnika, njegova sodobnika sta bila Galileo Galilei
14
to samo po sebi še ni epohalen dosežek, saj bi lahko knjigo v sloven-
ščini kljub počasnemu prenosu tehnologij natisnil kdo drug tudi že
prej. Trubarjev dosežek je dvojen: uporabil je novi izum, ki pomeni
revolucijo v načinu prenosa informacije, in ga povezal s svojo vizijo
in spoznanjem, da smo Slovenci narod in slovenščina jezik, ki je
enakopraven drugim evropskim jezikom.
Pri načinu prenosa informacije beležimo štiri revolucije v najple-
menitejšem pomenu te besede, pri čemer je vsaka ohranila prednosti
prejšnje in ji dodala novo kvaliteto. Vsaka od njih je tudi omogočila
kvantni skok v razvoju družbe sploh. Prva je jezik, ne kot sredstvo
komuniciranja, saj to ni privilegij, ki bi bil pridržan za človeka, temveč
kot sredstvo za izražanje abstraktnih pojmov. S tem, ko je človek
uporabil jezik, je osebna izkušnja postala prenosljiva in verjetno je
prav jezik omogočil nadaljnji razvoj človeštva, saj je komunikacija le
potreben pogoj za prenos informacije, ne pa tudi zadosten. Pri
prenosu informacije je namreč bistvena semantika, torej pomen, ki
ga imajo podatki kot nosilec informacije. Jezik je omogočil nastanek
prvih kultur, katerih maksimalni domet je verjetno Inkovska država.
Naslednja revolucija, ki je ohranila dosežek prve in ga nadgradila z
novo kvaliteto, je bila iznajdba pisave. S pisavo je informacija postala
prenosljiva in trajna. Pisava je omogočila nastanek države in civiliza-
cije, kakor ju pojmujemo danes. Največji domet pisave kot pospeše-
valke razvoja družbe je bila rimska civilizacija, ki je v marsikaterem
pogledu temelj današnjega pojmovanja države. Tretja revolucija je
iznajdba tiska, s čimer je informacija šele lahko postala tudi splošna.
Omogočila je nastanek industrijske družbe, to je družbe, ki je dosegla
vrhunec prav za časa našega življenja. Zadnja, četrta revolucija, katere
nastajanju so priča naše generacije, je iznajdba računalnika in komu-
nikacij. Njena najbrž najvidnejša in tudi najbolj dalekosežna demon-
stracija je internet. S tem je informacija postala ne le prenosljiva,
trajna in splošna, temveč tudi takojšnja. V trenutku, ko je dogodek
posnet, je tudi že prenesen po vsem svetu. Nobenega dvoma ni, da so
prav naše generacije priča nastajanju informacijske družbe.
Trubarjev čas je prva doba po iznajdbi tiska, pa več kot le to.
Njegov čas je tudi čas iznajdbe kompasa, odkritja Amerike, začetek
širše uporabe smodnika, njegova sodobnika sta bila Galileo Galilei
14
