Page 112 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 112
S SIMPOZIJEV 2008
najprej svoje zgodovinske »grešnike«, enkrat Hrena, drugič domo-
brance itd.
Ker se že iz tega vidi, kako nesmiseln je naš »(ne)kulturni boj«,
upam, da se ob letošnji državni proslavi 8. junija ne bo nadaljeval, saj
je povsem anahronističen in neproduktiven.
4. Prav zanimivo in polemično zagreto se je kulturni boj raz-
plamtel ob štiristoletnici, torej leta 1908. Med pisatelji sta se v
razpravljanje bojevito vključila Anton Aškerc in Ivan Cankar. Aškerc
je že leta 1905 napisal pesnitev Primož Trubar, ki pa ji umetniško
vrednost odreka na primer tudi avtorica Aškerčeve monografije Marja
Boršnik. V istem letu ga je v (liberalnem, tudi Aškerčevem) Ljubljan-
skem zvonu napadel Josip Tominšek, kar je vzpodbudilo Aškerca, da
je najprej v tej leposlovni reviji, kasneje pa v samostojni brošuri objavil
polemičen odgovor z naslovom Ali je Primož Trubar upesnitve vreden
junak. Mnenje je, da Aškerc s svojo polemiko ni bil prepričljiv in da
njegova pesnitev s polemiko vred razkriva prej tedanjega Aškerca kot
Trubarja. Še bolj pa je posegel ob štiristoletnici v kulturni boj Ivan
Cankar s predavanjima Ob Trubarjevi štiristoletnici (na Dunaju) in
Trubar in Trubarjeve slavnosti (v Trstu). Cankar je odločno izjavil, da
bodo Trubarja leta 1908 praznovali predvsem tisti, ki bi ga v njegovem
času gotovo izgnali iz Slovenije, saj Slovenija po Cankarju še nikoli ni
bila tako »papistična« kot v začetku dvajsetega stoletja. (No, podobno
je danes, ko nas je dvakrat obiskal papež in imamo v Rimu svojega
kardinala …) Vendar je Cankar tudi v tej polemiki pokazal odlično
poznavanje zgodovine. Njegova trditev v Hlapcih štiri leta kasneje je
bolj pretirana, vendar je literarna, saj Jerman pravi, da se ukvarja z
zgodovino slovenskega naroda in da pravkar študira obdobje refor-
macije: »Takrat so na Slovenskem pobili polovico poštenih ljudi,
druga polovica je pobegnila. Kar je ostalo, je smrdljiva drhal in mi
smo vnuki svojih dedov …« Ali je tudi zaradi tega stavka nekdanji
slovenski metropolit in današnji kardinal Franc Rode tako skritiziral
Cankarjeve Hlapce?
5. V Trubarju je Rimskokatoliška cerkev dolga stoletja videla le
krivoverca. V času, o katerem govorimo, torej leta 1908, je morda
izražala svojo nejevoljo nad njim že bolj spravljivo, vendar je tedaj
poudarjala (Janez Evangelist Krek, Matija Prelesnik, celo Franc Ko-
110
najprej svoje zgodovinske »grešnike«, enkrat Hrena, drugič domo-
brance itd.
Ker se že iz tega vidi, kako nesmiseln je naš »(ne)kulturni boj«,
upam, da se ob letošnji državni proslavi 8. junija ne bo nadaljeval, saj
je povsem anahronističen in neproduktiven.
4. Prav zanimivo in polemično zagreto se je kulturni boj raz-
plamtel ob štiristoletnici, torej leta 1908. Med pisatelji sta se v
razpravljanje bojevito vključila Anton Aškerc in Ivan Cankar. Aškerc
je že leta 1905 napisal pesnitev Primož Trubar, ki pa ji umetniško
vrednost odreka na primer tudi avtorica Aškerčeve monografije Marja
Boršnik. V istem letu ga je v (liberalnem, tudi Aškerčevem) Ljubljan-
skem zvonu napadel Josip Tominšek, kar je vzpodbudilo Aškerca, da
je najprej v tej leposlovni reviji, kasneje pa v samostojni brošuri objavil
polemičen odgovor z naslovom Ali je Primož Trubar upesnitve vreden
junak. Mnenje je, da Aškerc s svojo polemiko ni bil prepričljiv in da
njegova pesnitev s polemiko vred razkriva prej tedanjega Aškerca kot
Trubarja. Še bolj pa je posegel ob štiristoletnici v kulturni boj Ivan
Cankar s predavanjima Ob Trubarjevi štiristoletnici (na Dunaju) in
Trubar in Trubarjeve slavnosti (v Trstu). Cankar je odločno izjavil, da
bodo Trubarja leta 1908 praznovali predvsem tisti, ki bi ga v njegovem
času gotovo izgnali iz Slovenije, saj Slovenija po Cankarju še nikoli ni
bila tako »papistična« kot v začetku dvajsetega stoletja. (No, podobno
je danes, ko nas je dvakrat obiskal papež in imamo v Rimu svojega
kardinala …) Vendar je Cankar tudi v tej polemiki pokazal odlično
poznavanje zgodovine. Njegova trditev v Hlapcih štiri leta kasneje je
bolj pretirana, vendar je literarna, saj Jerman pravi, da se ukvarja z
zgodovino slovenskega naroda in da pravkar študira obdobje refor-
macije: »Takrat so na Slovenskem pobili polovico poštenih ljudi,
druga polovica je pobegnila. Kar je ostalo, je smrdljiva drhal in mi
smo vnuki svojih dedov …« Ali je tudi zaradi tega stavka nekdanji
slovenski metropolit in današnji kardinal Franc Rode tako skritiziral
Cankarjeve Hlapce?
5. V Trubarju je Rimskokatoliška cerkev dolga stoletja videla le
krivoverca. V času, o katerem govorimo, torej leta 1908, je morda
izražala svojo nejevoljo nad njim že bolj spravljivo, vendar je tedaj
poudarjala (Janez Evangelist Krek, Matija Prelesnik, celo Franc Ko-
110
