Page 162 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 162
S SIMPOZIJEV 2008
Ivan Pengov,
Tomaž Hren
ski škof Tomaž Hren s pomočjo re-
dovne in svetne duhovščine iznova ne
prižgal ugašajoče luči sv. vere ter tako
pokazal pot k pravi prosveti« (Benko-
vič 1902: 430).
Ko je bil v spomin na tisočšeststo-
letni Konstantinov jubilej in na četrti
slovenski katoliški shod6 v eno izmed
do tedaj praznih vdolbin ljubljanske
stolnice postavljen spomenik »aposto-
lu Kranjske« (glej Jezernik 2008: 46),
knezoškofu Tomažu Hrenu, mu je Jo-
sip Lesar napisal pravi panegirik: »Kdor
pravično sodi, bo rad priznal, da je bil
Tomaž Hren duhovnik in škof po božji
volji in verski junak v najširšem po-
menu besede. Bil je državnik, učenjak,
pesnik, vnet prijatelj naroda, zlasti zati-
ranih in ubožcev, podpornik vsega, kar je lepo, dobro in resnično,
ljubitelj umeteljnosti in vednosti. Geslo njegovega življenja je bilo:
’Terret labor, aspice praemium’, ki je vklesano v vznožju spomenika.
Če te straši težavnost, vedi, da te čaka plačilo. O posvečenju za ljub-
ljanskega škofa, 29. marca l. 1599., je namreč Hren dal kovati spomin-
sko svetinjo. Na hrbtu, t. j. na reverzni strani, je geslo ’Terret labor,
aspice praemium’ in podoba škofa, ki nosi na desni rami križ po
trnjevi poti; iz oblakov pa mu angel ponuja krono in palmovo vejico.
Brez dvoma je Hren dosegel ’krono pravice’ (II. Tim. 4, 7), ’venec slave’
6 Liberalno glasilo Slovenski Narod je pred katoliškim shodom konec avgusta
1913 večkrat opozarjal, da so vsi katoliški shodi bili »klerikalna strankarska
prireditev, prirejena pod cerkvenim plaščem«; zato je Ljubljančane tudi
pozival, naj shod bojkotirajo (glej na primer Nepodpisano 1913a: 3.; 1913b:
1; 1913c: 4).
160
Ivan Pengov,
Tomaž Hren
ski škof Tomaž Hren s pomočjo re-
dovne in svetne duhovščine iznova ne
prižgal ugašajoče luči sv. vere ter tako
pokazal pot k pravi prosveti« (Benko-
vič 1902: 430).
Ko je bil v spomin na tisočšeststo-
letni Konstantinov jubilej in na četrti
slovenski katoliški shod6 v eno izmed
do tedaj praznih vdolbin ljubljanske
stolnice postavljen spomenik »aposto-
lu Kranjske« (glej Jezernik 2008: 46),
knezoškofu Tomažu Hrenu, mu je Jo-
sip Lesar napisal pravi panegirik: »Kdor
pravično sodi, bo rad priznal, da je bil
Tomaž Hren duhovnik in škof po božji
volji in verski junak v najširšem po-
menu besede. Bil je državnik, učenjak,
pesnik, vnet prijatelj naroda, zlasti zati-
ranih in ubožcev, podpornik vsega, kar je lepo, dobro in resnično,
ljubitelj umeteljnosti in vednosti. Geslo njegovega življenja je bilo:
’Terret labor, aspice praemium’, ki je vklesano v vznožju spomenika.
Če te straši težavnost, vedi, da te čaka plačilo. O posvečenju za ljub-
ljanskega škofa, 29. marca l. 1599., je namreč Hren dal kovati spomin-
sko svetinjo. Na hrbtu, t. j. na reverzni strani, je geslo ’Terret labor,
aspice praemium’ in podoba škofa, ki nosi na desni rami križ po
trnjevi poti; iz oblakov pa mu angel ponuja krono in palmovo vejico.
Brez dvoma je Hren dosegel ’krono pravice’ (II. Tim. 4, 7), ’venec slave’
6 Liberalno glasilo Slovenski Narod je pred katoliškim shodom konec avgusta
1913 večkrat opozarjal, da so vsi katoliški shodi bili »klerikalna strankarska
prireditev, prirejena pod cerkvenim plaščem«; zato je Ljubljančane tudi
pozival, naj shod bojkotirajo (glej na primer Nepodpisano 1913a: 3.; 1913b:
1; 1913c: 4).
160
