Page 160 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 160
S SIMPOZIJEV 2008
Hribarjevo komando luteranca Trubarja. Zato je bila velikanska
netaktnost od Hribarja, da je slavnost, ki ima v svojem jedru nemško-
luteranski značaj, združil z občnim zborom ’Osrednje zveze slovan-
skih časnikarjev’. V Slovencih je Hribar najznačilnejši zastopnik one
struje, ki je v Vsenemcih znana kot ’Los von Rom’. To proglaša njeno
glasilo ’Slovenski Narod’ dan na dan in iz najgrših vsenemških glasil
neprenehoma prevaja pamflete na slovenski jezik. Hribarjevi netakt-
nosti se imajo zahvaliti slovenski časnikarji, da marsikoga, ki so ga
pričakovali, ne bodo videli na svojem sestanku. Netaknost Hribarjeve
stranke je šla tako daleč, da niti obvestil o slovanskem sestanku niso
pošiljali glasilom ’Slovenske Ljudske Stranke’, ki predstavlja ogromno
večino vsega slovenskega naroda. Ko mi pozdravljamo slovanske goste
v Ljubljani, jim je podala Hribarjeva stranka vzgled, kako se slovanska
vzajemnost ne goji, ampak se zanaša konfesionalni boj in nestrpnost
med zastopnike naroda. Tak ’neoslavizem’, kot ga pojmujejo slavilci
Trubarjevi, ki je identičen z bojem proti najsvetejšim tradicijam
slovanskih narodov, ne bo imel obstanka. Zmagala bo krščanska
misel tudi v Slovanstvu!« (Nepodpisano 1908a: 5.)
Bralci Slovenca so bili tri dni pozneje obveščeni še, kaj je dr. Ivan
Tavčar zamolčal pri otvoritvi temeljnega kamna: »Bilo je pred meseci
na seji ’Matičinega’ odbora, ko se je razpravljalo o tem, kako naj se
Trubarjeva 400-letnica proslavi. Tudi dr. Tavčar je bil mnenj, da
našega reformatorja ne kaže preveč poveličevati, rekoč: ’Če bi šlo po
Trubarjevi volji, bi bili mi danes vsi Nemci!’ Pri odkritju temeljnega
kamna pa je dr. Tavčar pred slovanskimi žurnalisti Trubarja koval v
zvezde kot rodoljuba prve kvalitete, tako da so navzoči Čehi, Hrvati
in Srbi mislili, da slovenski narod v Trubarju res slavi svojega Husa.
Dr. Tavčar se je pač tudi to pot uklonil Hribarjevi komandi, ki je
hotel imeti ob priliki Trubarjevi le ’rodoljubno’ komedijo v lastno
slavo in glorijo. Ne štiristoletno sovraštvo do Trubarja, kakor meni
dr. Tavčar, ampak pomilovanje do dr. Tavčarja, ki mora tako zatajiti
lastno prepričanje, nam je narekovalo to opombo.« (Nepodpisano.
1908b: 3.)
V prepričanju, da je ponavljanje mati učenosti, je Slovenec devet
dni pozneje ponovil to opazko, češ: »je imel dr. Tavčar pri seji ’Slov.
Matice’ popolnoma prav, ko je rekel: Ko bi bilo po Trubarjevem
158
Hribarjevo komando luteranca Trubarja. Zato je bila velikanska
netaktnost od Hribarja, da je slavnost, ki ima v svojem jedru nemško-
luteranski značaj, združil z občnim zborom ’Osrednje zveze slovan-
skih časnikarjev’. V Slovencih je Hribar najznačilnejši zastopnik one
struje, ki je v Vsenemcih znana kot ’Los von Rom’. To proglaša njeno
glasilo ’Slovenski Narod’ dan na dan in iz najgrših vsenemških glasil
neprenehoma prevaja pamflete na slovenski jezik. Hribarjevi netakt-
nosti se imajo zahvaliti slovenski časnikarji, da marsikoga, ki so ga
pričakovali, ne bodo videli na svojem sestanku. Netaknost Hribarjeve
stranke je šla tako daleč, da niti obvestil o slovanskem sestanku niso
pošiljali glasilom ’Slovenske Ljudske Stranke’, ki predstavlja ogromno
večino vsega slovenskega naroda. Ko mi pozdravljamo slovanske goste
v Ljubljani, jim je podala Hribarjeva stranka vzgled, kako se slovanska
vzajemnost ne goji, ampak se zanaša konfesionalni boj in nestrpnost
med zastopnike naroda. Tak ’neoslavizem’, kot ga pojmujejo slavilci
Trubarjevi, ki je identičen z bojem proti najsvetejšim tradicijam
slovanskih narodov, ne bo imel obstanka. Zmagala bo krščanska
misel tudi v Slovanstvu!« (Nepodpisano 1908a: 5.)
Bralci Slovenca so bili tri dni pozneje obveščeni še, kaj je dr. Ivan
Tavčar zamolčal pri otvoritvi temeljnega kamna: »Bilo je pred meseci
na seji ’Matičinega’ odbora, ko se je razpravljalo o tem, kako naj se
Trubarjeva 400-letnica proslavi. Tudi dr. Tavčar je bil mnenj, da
našega reformatorja ne kaže preveč poveličevati, rekoč: ’Če bi šlo po
Trubarjevi volji, bi bili mi danes vsi Nemci!’ Pri odkritju temeljnega
kamna pa je dr. Tavčar pred slovanskimi žurnalisti Trubarja koval v
zvezde kot rodoljuba prve kvalitete, tako da so navzoči Čehi, Hrvati
in Srbi mislili, da slovenski narod v Trubarju res slavi svojega Husa.
Dr. Tavčar se je pač tudi to pot uklonil Hribarjevi komandi, ki je
hotel imeti ob priliki Trubarjevi le ’rodoljubno’ komedijo v lastno
slavo in glorijo. Ne štiristoletno sovraštvo do Trubarja, kakor meni
dr. Tavčar, ampak pomilovanje do dr. Tavčarja, ki mora tako zatajiti
lastno prepričanje, nam je narekovalo to opombo.« (Nepodpisano.
1908b: 3.)
V prepričanju, da je ponavljanje mati učenosti, je Slovenec devet
dni pozneje ponovil to opazko, češ: »je imel dr. Tavčar pri seji ’Slov.
Matice’ popolnoma prav, ko je rekel: Ko bi bilo po Trubarjevem
158
