Page 159 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 159
BO@IDAR JEZERNIK
Franc Berneker,
Trubarjev spomenik
(razglednica)
škof Jeglič 6. oktobra 1908 za-
beležil v svojem dnevniku na-
slednje »žalostne dogodke«, ki
so se tedaj zgodili v Ljubljani in
jih je obravnaval v pastirskem
listu, »da bi ljudstvu in tudi du-
hovnikom pokazal pravo smer v
luči krščanskih načel«: »a) pola-
ganje temeljnega kamna za spo-
menik Trubarju, 2) shod ’svo-
bodomislecev’ v Ljubljani in 3)
o ljubljanskih izgredih« (Jeglič
1908: 51).
Slavnostnemu polaganju te-
meljnega kamna za Trubarjev
spomenik je posvečalo veliko po-
zornosti tudi glasilo slovenskih konservativcev, dnevnik Slovenec.
Tako je nepodpisani pisec dan pred slovesnostjo razkrival »pravi
namen Trubarjevega slavja«, češ: »Preden so dobili slovenski častivci
’Svobodne Misli’ idejo, da proslave Trubarja, so že izvršili proslavo
Trubarjevo nemško-nacionalni protestantje. V vsenemški, protestan-
tovski cerkvi v Ljubljani, zidani z denarjem Viljema II. in drugih
pruskih ’dobrotnikov’, je ’die rollende Reichsmark’ postavila Tru-
barju spomenik. V ’Carnioli’ so nemško-nacionalni profesorji graške
univerze, najzagrizenejši sovražniki slovenskega naroda, napisali
proslavljajoče članke Trubarju. To je znamenje, da šteje nemški
protestantizem Trubarja med svoje junake. Nemci vedo, da bi bili
Slovenci, ako bi se bili poprotestantili, danes do zadnjega ponemčeni.
Samo v zapuščenih hribovskih vaseh bi se še skrivaj slišal slovenski
jezik. Hribar tega seveda slovanskim časnikarjem ni povedal. Slo-
venski ’Los von Rom’ je geslo teh elementov, ki proslavljajo na
157
Franc Berneker,
Trubarjev spomenik
(razglednica)
škof Jeglič 6. oktobra 1908 za-
beležil v svojem dnevniku na-
slednje »žalostne dogodke«, ki
so se tedaj zgodili v Ljubljani in
jih je obravnaval v pastirskem
listu, »da bi ljudstvu in tudi du-
hovnikom pokazal pravo smer v
luči krščanskih načel«: »a) pola-
ganje temeljnega kamna za spo-
menik Trubarju, 2) shod ’svo-
bodomislecev’ v Ljubljani in 3)
o ljubljanskih izgredih« (Jeglič
1908: 51).
Slavnostnemu polaganju te-
meljnega kamna za Trubarjev
spomenik je posvečalo veliko po-
zornosti tudi glasilo slovenskih konservativcev, dnevnik Slovenec.
Tako je nepodpisani pisec dan pred slovesnostjo razkrival »pravi
namen Trubarjevega slavja«, češ: »Preden so dobili slovenski častivci
’Svobodne Misli’ idejo, da proslave Trubarja, so že izvršili proslavo
Trubarjevo nemško-nacionalni protestantje. V vsenemški, protestan-
tovski cerkvi v Ljubljani, zidani z denarjem Viljema II. in drugih
pruskih ’dobrotnikov’, je ’die rollende Reichsmark’ postavila Tru-
barju spomenik. V ’Carnioli’ so nemško-nacionalni profesorji graške
univerze, najzagrizenejši sovražniki slovenskega naroda, napisali
proslavljajoče članke Trubarju. To je znamenje, da šteje nemški
protestantizem Trubarja med svoje junake. Nemci vedo, da bi bili
Slovenci, ako bi se bili poprotestantili, danes do zadnjega ponemčeni.
Samo v zapuščenih hribovskih vaseh bi se še skrivaj slišal slovenski
jezik. Hribar tega seveda slovanskim časnikarjem ni povedal. Slo-
venski ’Los von Rom’ je geslo teh elementov, ki proslavljajo na
157
