Page 158 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 158
S SIMPOZIJEV 2008
narod, to je kot razvito in notranje strukturirano družbo. Če je bila
postavitev Vodnikovega spomenika v službi mobilizacije slovenskega
ljudstva v boju proti kolonialni preteklosti, je postavitev Trubarjevega
spomenika označila, da se je nekako pol stoletja pozneje slovensko
ljudstvo uspešno organiziralo v narod.
Dva obraza Trubarjevega spomenika
V počastitev štiristote obletnice Trubarjevega rojstva je sklenil
poseben odbor pod vodstvom dr. Ivana Tavčarja postaviti spomenik
utemeljitelju slovenskega knjižnega jezika, naročilo za izdelavo kipa
je dobil kipar Franc Berneker.4 Odkritje spomenika so načrtovali za
Trubarjev štiristoletni rojstni dan 8. junija 1908, vendar so ga »vsled
raznih ovir« preložili na september (Nepodpisano 1908e: 446–447).
Toda 8. septembra 1908 so ob navzočnosti udeležencev vseslovan-
skega shoda časnikarjev in književnikov v Bleiweisovem parku blizu
Narodnega doma slovesno položili samo temeljni kamen za spome-
nik (Nepodpisano. 1908d: 350). Ta je bil zaradi slavnostne prireditve
pomaknjen predaleč v cesto, zato ga je bilo treba pozneje prestaviti
za nekaj metrov globoko v park, kjer je bilo pač primernejše mesto za
spomenik. »Vse lansko leto je bilo torej zaman in troški postavljanja
temeljnega kamna in vse slavnosti so bili proč vržen denar«, je
privoščljivo komentiral Slovenec. Da je Ljubljana vendarle prišla do
Trubarjevega spomenika, sta z denarjem iz svojega žepa omogočila
»narodno-napredna veljaka, dva Ivana«, namreč politična voditelja
narodno-napredne stranke Ivan Hribar in Ivan Tavčar (lj. 1908: 3).
Spomenik »ustanovitelju slovenske književnosti« so nato odkrili
1. maja 1910, in sicer »brez vsakega slavnostnega hrupa« (Šlebinger
1910: 382).
Trubarjev spomenik je del slovenske politične elite, ki je v Trubarju
videla predvsem znanilca »novih, starej veri nasprotnih načel« (Klein-
mayr 1881: 46), bodel v oči, še preden je bil sploh postavljen. Tako je
4 Kipar si je zamislil skromen spomenik v obliki govorniškega pulta, na
katerega se opira protestantski pridigar in oče slovenske knjige. Bernekerjev
Trubar je kljub skromnim sredstvom za njegovo postavitev dobil sloves
»najbolj posrečenega spomenika pri nas« (Stelè 1966: 155).
156
narod, to je kot razvito in notranje strukturirano družbo. Če je bila
postavitev Vodnikovega spomenika v službi mobilizacije slovenskega
ljudstva v boju proti kolonialni preteklosti, je postavitev Trubarjevega
spomenika označila, da se je nekako pol stoletja pozneje slovensko
ljudstvo uspešno organiziralo v narod.
Dva obraza Trubarjevega spomenika
V počastitev štiristote obletnice Trubarjevega rojstva je sklenil
poseben odbor pod vodstvom dr. Ivana Tavčarja postaviti spomenik
utemeljitelju slovenskega knjižnega jezika, naročilo za izdelavo kipa
je dobil kipar Franc Berneker.4 Odkritje spomenika so načrtovali za
Trubarjev štiristoletni rojstni dan 8. junija 1908, vendar so ga »vsled
raznih ovir« preložili na september (Nepodpisano 1908e: 446–447).
Toda 8. septembra 1908 so ob navzočnosti udeležencev vseslovan-
skega shoda časnikarjev in književnikov v Bleiweisovem parku blizu
Narodnega doma slovesno položili samo temeljni kamen za spome-
nik (Nepodpisano. 1908d: 350). Ta je bil zaradi slavnostne prireditve
pomaknjen predaleč v cesto, zato ga je bilo treba pozneje prestaviti
za nekaj metrov globoko v park, kjer je bilo pač primernejše mesto za
spomenik. »Vse lansko leto je bilo torej zaman in troški postavljanja
temeljnega kamna in vse slavnosti so bili proč vržen denar«, je
privoščljivo komentiral Slovenec. Da je Ljubljana vendarle prišla do
Trubarjevega spomenika, sta z denarjem iz svojega žepa omogočila
»narodno-napredna veljaka, dva Ivana«, namreč politična voditelja
narodno-napredne stranke Ivan Hribar in Ivan Tavčar (lj. 1908: 3).
Spomenik »ustanovitelju slovenske književnosti« so nato odkrili
1. maja 1910, in sicer »brez vsakega slavnostnega hrupa« (Šlebinger
1910: 382).
Trubarjev spomenik je del slovenske politične elite, ki je v Trubarju
videla predvsem znanilca »novih, starej veri nasprotnih načel« (Klein-
mayr 1881: 46), bodel v oči, še preden je bil sploh postavljen. Tako je
4 Kipar si je zamislil skromen spomenik v obliki govorniškega pulta, na
katerega se opira protestantski pridigar in oče slovenske knjige. Bernekerjev
Trubar je kljub skromnim sredstvom za njegovo postavitev dobil sloves
»najbolj posrečenega spomenika pri nas« (Stelè 1966: 155).
156
