Page 17 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 17
UVODNI NAGOVORI
in Nikolaj Kopernik, v tistem času je začelo nastajati naravoslovje
kot znanost v današnjem pomenu besede. Ob tem, da je Zemlja
postala manjša, izmerljiva in se pomaknila iz središča vesolja na
njegovo obrobje, je svet začel dobivati nove razsežnosti, novo podobo.
Srednjeveški vzorci in paradigme očitno niso bili večni in nespre-
menljivi, narava je začela postajati merljiva in razčlenljiva. Prvič po
antiki je kazalo, da se svet spreminja hitreje in močneje, kakor se je
kadarkoli poprej. Tako okolje je imelo verjetno vpliv na način raz-
mišljanja in na pogled na svet sploh. V takem okolju je bilo mogoče
nove koncepte in zamisli razviti do delujočih rešitev, ki so bile na
mnogih področjih, ne le na religioznem, naravnost krivoverske. Če bi
se Trubar rodil prej, zanj najbrž danes niti ne bi vedeli.
Šele danes lahko vidimo in razumemo, da smo Slovenci ob iz-
najdbi tiska stopili na pot, ki nas je popeljala ne le v razviti svet, saj je
bilo ozemlje, na katerem živimo, tisočletja med najrazvitejšimi deli
sveta, temveč smo tedaj skupaj z drugimi razvitimi narodi tiste dobe
naredili prvi korak na poti razvoja industrijske družbe. Njegova
zasluga pa je še večja tudi iz drugega razloga. V znanosti in tehniki so
novi dosežki večinoma neke vrste evolucija, spoznanja in odkritja pa
elementi, ki so medsebojno povezani. Najlepša ilustracija tega spo-
znanja je Newtonova misel, da je videl dlje, ker je stal na ramenih
velikanov. Pri vizijah ramen drugih ni – ali vizija je ali pa je ni. Pri tem
je treba imeti poleg vizije tudi pogum za njeno uresničenje in šele
oboje skupaj lahko omogoči nov dosežek.
Pri Trubarju gre tedaj za bistveno več kot le za uporabo Gutenber-
govega izuma. Očitno je moral imeti vizijo, kaj hoče doseči, imel pa
je tudi pogum in voljo, da je vizijo uresničil. Na začetku Gutenbergove
galaksije je svoje rojake nagovoril z »lubimi Slovenci«, s tem je Sloven-
ce formalno konstituiral kot narod. Verjetno si besede ni izmislil sam
in smo Slovenci obstajali kot ljudstvo tudi že prej, vendar jo je upo-
rabil in natisnil. To je moralo biti v njegovem času za nas, ki o tem
razmišljamo 500 let za njim in se nam zdi samoumevno, da smo Slo-
venci, v svetu, ki ga je obvladovalo nekaj tradicionalno priznanih na-
cionalnih držav, nepredstavljivo pogumno dejanje. Knjiga, ki jo je v
slovenščini izdal leta 1550, je slovenščino konstituirala kot svetovni
jezik, in to v času, ko se je znanstvena literatura pisala in tiskala v
15
in Nikolaj Kopernik, v tistem času je začelo nastajati naravoslovje
kot znanost v današnjem pomenu besede. Ob tem, da je Zemlja
postala manjša, izmerljiva in se pomaknila iz središča vesolja na
njegovo obrobje, je svet začel dobivati nove razsežnosti, novo podobo.
Srednjeveški vzorci in paradigme očitno niso bili večni in nespre-
menljivi, narava je začela postajati merljiva in razčlenljiva. Prvič po
antiki je kazalo, da se svet spreminja hitreje in močneje, kakor se je
kadarkoli poprej. Tako okolje je imelo verjetno vpliv na način raz-
mišljanja in na pogled na svet sploh. V takem okolju je bilo mogoče
nove koncepte in zamisli razviti do delujočih rešitev, ki so bile na
mnogih področjih, ne le na religioznem, naravnost krivoverske. Če bi
se Trubar rodil prej, zanj najbrž danes niti ne bi vedeli.
Šele danes lahko vidimo in razumemo, da smo Slovenci ob iz-
najdbi tiska stopili na pot, ki nas je popeljala ne le v razviti svet, saj je
bilo ozemlje, na katerem živimo, tisočletja med najrazvitejšimi deli
sveta, temveč smo tedaj skupaj z drugimi razvitimi narodi tiste dobe
naredili prvi korak na poti razvoja industrijske družbe. Njegova
zasluga pa je še večja tudi iz drugega razloga. V znanosti in tehniki so
novi dosežki večinoma neke vrste evolucija, spoznanja in odkritja pa
elementi, ki so medsebojno povezani. Najlepša ilustracija tega spo-
znanja je Newtonova misel, da je videl dlje, ker je stal na ramenih
velikanov. Pri vizijah ramen drugih ni – ali vizija je ali pa je ni. Pri tem
je treba imeti poleg vizije tudi pogum za njeno uresničenje in šele
oboje skupaj lahko omogoči nov dosežek.
Pri Trubarju gre tedaj za bistveno več kot le za uporabo Gutenber-
govega izuma. Očitno je moral imeti vizijo, kaj hoče doseči, imel pa
je tudi pogum in voljo, da je vizijo uresničil. Na začetku Gutenbergove
galaksije je svoje rojake nagovoril z »lubimi Slovenci«, s tem je Sloven-
ce formalno konstituiral kot narod. Verjetno si besede ni izmislil sam
in smo Slovenci obstajali kot ljudstvo tudi že prej, vendar jo je upo-
rabil in natisnil. To je moralo biti v njegovem času za nas, ki o tem
razmišljamo 500 let za njim in se nam zdi samoumevno, da smo Slo-
venci, v svetu, ki ga je obvladovalo nekaj tradicionalno priznanih na-
cionalnih držav, nepredstavljivo pogumno dejanje. Knjiga, ki jo je v
slovenščini izdal leta 1550, je slovenščino konstituirala kot svetovni
jezik, in to v času, ko se je znanstvena literatura pisala in tiskala v
15
