Page 18 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 18
S SIMPOZIJEV 2008
latinščini, narodni jeziki pa so si šele utirali pot v književnost. To
dvoje, namreč: da nas je imenoval Slovence in da je povzdignil sloven-
ščino v svetovni jezik, je dosežek za vse čase in zato ga bomo po pravici
častili, dokler bomo Slovenci in dokler bomo govorili slovenščino.
Na začetku Gutenbergove dobe, dobe tiska, nas je torej Trubar
umestil v zgodovino kot Slovence in naš jezik povzdignil v svetovni
jezik. Gutenbergova doba se izteka in začenja se nova doba, doba
računalnikov in komunikacij. To nikakor ne pomeni, da bo tisk
izumrl. Nikakor ne, saj tudi pisava ni izrinila jezika in tudi tisk ne
pisave. Vsekakor pa to pomeni, da se z novimi načini prenosa infor-
macije odpirajo nove možnosti razvoja družbe, ki so bile prej vsaj
neuresničljive, če že ne tudi nepredstavljive. Pri tem ne mislimo zgolj
na nove načine opravljanja funkcij, ki so bile znane že prej. Ne
mislimo torej na računalniško podprto poslovanje in delovanje vseh
segmentov družbe in gospodarstva, kar danes radi označujemo s
predpono e-. V mislih imamo nove pojave, ki jih brez novih tehnologij
ne bi bilo, kot so internetna država, ki ima sedež v nekem stanovanju
v Ameriki, ki izdaja potne liste, podeljuje državljanstva; pa virtualne
svetove, kot je Drugo življenje, kamor se lahko preselimo ali zatečemo,
kjer se izdaja virtualni denar, ki ima z realnim realno menjalno
razmerje, in podobne.
Na začetku Gutenbergove galaksije smo Slovenci postali narod s
svojim jezikom. Na njenem koncu smo ustanovili svojo državo,
enakopravni smo v evropski zvezi najrazvitejših držav sveta, ki ji prav
v času tega simpozija tudi predsedujemo. Ni gotovo, ali se prehojene
poti od prve slovenske knjige do vodenja Evropske unije v celoti prav
zavedamo in ali znamo dovolj ceniti pomen in dosežek naroda, ki ga
je, kakor se je pesniško izrazil Kajuh, samo milijon. Na koncu Guten-
bergove galaksije se začenja nova pot, mogoče bi jo v kontekstu tega
simpozija lahko poimenovali von Neumannova galaksija, na kateri smo
naredili šele prve korake. To je nova pot in nova priložnost za vse, za
majhne narode in države še tem bolj pomembna. Kar bi si želeli na
začetku te poti, je, da bi se Slovencem rodil nov Trubar, ki bi z vizijo
in pogumom svojega rojaka izpred petsto let mogel in znal izkoristiti
potencial, ki se skriva v računalnikih in komunikacijah in ki bi nas
usmeril, kakor je to napravil Primož, za naslednjih petsto let.
16
latinščini, narodni jeziki pa so si šele utirali pot v književnost. To
dvoje, namreč: da nas je imenoval Slovence in da je povzdignil sloven-
ščino v svetovni jezik, je dosežek za vse čase in zato ga bomo po pravici
častili, dokler bomo Slovenci in dokler bomo govorili slovenščino.
Na začetku Gutenbergove dobe, dobe tiska, nas je torej Trubar
umestil v zgodovino kot Slovence in naš jezik povzdignil v svetovni
jezik. Gutenbergova doba se izteka in začenja se nova doba, doba
računalnikov in komunikacij. To nikakor ne pomeni, da bo tisk
izumrl. Nikakor ne, saj tudi pisava ni izrinila jezika in tudi tisk ne
pisave. Vsekakor pa to pomeni, da se z novimi načini prenosa infor-
macije odpirajo nove možnosti razvoja družbe, ki so bile prej vsaj
neuresničljive, če že ne tudi nepredstavljive. Pri tem ne mislimo zgolj
na nove načine opravljanja funkcij, ki so bile znane že prej. Ne
mislimo torej na računalniško podprto poslovanje in delovanje vseh
segmentov družbe in gospodarstva, kar danes radi označujemo s
predpono e-. V mislih imamo nove pojave, ki jih brez novih tehnologij
ne bi bilo, kot so internetna država, ki ima sedež v nekem stanovanju
v Ameriki, ki izdaja potne liste, podeljuje državljanstva; pa virtualne
svetove, kot je Drugo življenje, kamor se lahko preselimo ali zatečemo,
kjer se izdaja virtualni denar, ki ima z realnim realno menjalno
razmerje, in podobne.
Na začetku Gutenbergove galaksije smo Slovenci postali narod s
svojim jezikom. Na njenem koncu smo ustanovili svojo državo,
enakopravni smo v evropski zvezi najrazvitejših držav sveta, ki ji prav
v času tega simpozija tudi predsedujemo. Ni gotovo, ali se prehojene
poti od prve slovenske knjige do vodenja Evropske unije v celoti prav
zavedamo in ali znamo dovolj ceniti pomen in dosežek naroda, ki ga
je, kakor se je pesniško izrazil Kajuh, samo milijon. Na koncu Guten-
bergove galaksije se začenja nova pot, mogoče bi jo v kontekstu tega
simpozija lahko poimenovali von Neumannova galaksija, na kateri smo
naredili šele prve korake. To je nova pot in nova priložnost za vse, za
majhne narode in države še tem bolj pomembna. Kar bi si želeli na
začetku te poti, je, da bi se Slovencem rodil nov Trubar, ki bi z vizijo
in pogumom svojega rojaka izpred petsto let mogel in znal izkoristiti
potencial, ki se skriva v računalnikih in komunikacijah in ki bi nas
usmeril, kakor je to napravil Primož, za naslednjih petsto let.
16
