Page 20 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 20
S SIMPOZIJEV 2008
zmote. Zlorabe digitalnih tehnologij se nam že dogajajo in posebej
hudo je, če se tega sploh ne zavedamo. Se bomo znali izogniti »sin-
dromu kuhanja žabe«, ki uživa v loncu s toplo vodo, ko dojame, za
kaj gre, pa je že prepozno za pobeg? Treba se je nemudoma soočiti z
novo stvarnostjo in prepoznati alternative, med katerimi bomo
izbrali najboljše rešitve.
K bistvenim vprašanjem digitalne dobe sodi uveljavljanje kulturne
samobitnosti. In prav v tem pogledu je povezovanje Trubarja in in-
terneta najbolj utemeljeno: on je »lube Slovence« v formatu tiska-
nega medija postavil na kulturni zemljevid sveta kot samosvojo
kulturo, danes pa je treba to dejanje ponoviti v formatu digitalnega
medija. Digitalizacija knjižne dediščine je le del zadolžitve, ki nam je
naložena, drugi del pa je vstopanje v nov medij z izvirnimi deli.
Verjetno nihče ne dvomi, da je treba to storiti in da odsotnost z
interneta pomeni izbris iz novega kulturnega zemljevida sveta. Vse
raziskave načinov pridobivanja informacij in znanja pri mladi gene-
raciji se strinjajo, da 95 % pripadnikov »net-gen« najprej seže po
spletnih virih. In ogromna večina pri tem tudi ostane, kar pomeni,
da zanje vsebine, ki niso digitalizirane, preprosto ne obstajajo. Če na
spletu ne bo »slovenskih vsebin«, tudi »slovenstva« ne bo! Kot ga ne
bi bilo pred 500 leti, če se ne bi pojavilo v tisku!
Za digitalizacijo dediščine imamo dobre vzore v uspešnih projek-
tih, kot so Memory, Gutenberg, Minerva itd. Pred kratkim so v IZUM-u
gostili našo rojakinjo Ingrid Parent, ki vodi projekt Kanada, v katerem
bodo digitalizirali tri in pol milijone dokumentov o kanadski kulturi.
Na podoben način bo treba združiti sedaj zelo razdrobljene pobude
in projekte digitalizacije slovenske kulturne dediščine. To je treba
zastaviti najmanj tako resno in ambiciozno kot najzahtevnejše pro-
jekte v gradnji nacionalne infrastrukture.
Glede sodobne ustvarjalnosti pa je treba vzpodbujati uporabo
večpredstavnosti in razumeti prestopanje meja tradicionalnih zvrsti
ustvarjanja. Znana so opozorila o prevladi angleščine na spletu in o
nevarnostih, ki grozijo slovenščini. Toda predstavljajte si, kako tragič-
no bi se zmotil Trubar, če bi zaradi Gutenbergovih nemških knjig
zavrnil tehnologijo tiskanja. Na nas je, da internet obrnemo v prid
slovenščini, in pri tem nam lahko pomaga le lastna ustvarjalnost!
18
zmote. Zlorabe digitalnih tehnologij se nam že dogajajo in posebej
hudo je, če se tega sploh ne zavedamo. Se bomo znali izogniti »sin-
dromu kuhanja žabe«, ki uživa v loncu s toplo vodo, ko dojame, za
kaj gre, pa je že prepozno za pobeg? Treba se je nemudoma soočiti z
novo stvarnostjo in prepoznati alternative, med katerimi bomo
izbrali najboljše rešitve.
K bistvenim vprašanjem digitalne dobe sodi uveljavljanje kulturne
samobitnosti. In prav v tem pogledu je povezovanje Trubarja in in-
terneta najbolj utemeljeno: on je »lube Slovence« v formatu tiska-
nega medija postavil na kulturni zemljevid sveta kot samosvojo
kulturo, danes pa je treba to dejanje ponoviti v formatu digitalnega
medija. Digitalizacija knjižne dediščine je le del zadolžitve, ki nam je
naložena, drugi del pa je vstopanje v nov medij z izvirnimi deli.
Verjetno nihče ne dvomi, da je treba to storiti in da odsotnost z
interneta pomeni izbris iz novega kulturnega zemljevida sveta. Vse
raziskave načinov pridobivanja informacij in znanja pri mladi gene-
raciji se strinjajo, da 95 % pripadnikov »net-gen« najprej seže po
spletnih virih. In ogromna večina pri tem tudi ostane, kar pomeni,
da zanje vsebine, ki niso digitalizirane, preprosto ne obstajajo. Če na
spletu ne bo »slovenskih vsebin«, tudi »slovenstva« ne bo! Kot ga ne
bi bilo pred 500 leti, če se ne bi pojavilo v tisku!
Za digitalizacijo dediščine imamo dobre vzore v uspešnih projek-
tih, kot so Memory, Gutenberg, Minerva itd. Pred kratkim so v IZUM-u
gostili našo rojakinjo Ingrid Parent, ki vodi projekt Kanada, v katerem
bodo digitalizirali tri in pol milijone dokumentov o kanadski kulturi.
Na podoben način bo treba združiti sedaj zelo razdrobljene pobude
in projekte digitalizacije slovenske kulturne dediščine. To je treba
zastaviti najmanj tako resno in ambiciozno kot najzahtevnejše pro-
jekte v gradnji nacionalne infrastrukture.
Glede sodobne ustvarjalnosti pa je treba vzpodbujati uporabo
večpredstavnosti in razumeti prestopanje meja tradicionalnih zvrsti
ustvarjanja. Znana so opozorila o prevladi angleščine na spletu in o
nevarnostih, ki grozijo slovenščini. Toda predstavljajte si, kako tragič-
no bi se zmotil Trubar, če bi zaradi Gutenbergovih nemških knjig
zavrnil tehnologijo tiskanja. Na nas je, da internet obrnemo v prid
slovenščini, in pri tem nam lahko pomaga le lastna ustvarjalnost!
18
