Page 170 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 170
S SIMPOZIJEV 2008
radi pravimo Slovenci. Do zadnjega diha se je použil v službi ljudem,
še na smrtni postelji je svoje lube Slovence nagovarjal v materinščini, s
svetopisemsko, Božjo besedo, kakor jo je v Hišni postili doumel in
posredoval drugim Matin Luther. Pokopali so ga na praznik sv. Petra
in Pavla, 29. junija, z velikimi častmi. Na rektorjevo vabilo so se
pogreba udeležili vsi študenti tübinške univerze, nagrobni govor je
imel kancler univerze in tübinški prošt dr. Jakob Andreae. Nagovor
je bil nato objavljen; to je prva in najbolj zanesljiva Trubarjeva
biografija.
Dve leti po Trubarjevi smrti, leta 1588, je Matija Trost iz Vipave v
slovenščino prevedel Andreaejev pogrebni govor; namesto grških in
latinskih hvalnic, ki jih navaja Andreae, je vnesel štiri lastne latinske
hvalnice, kjer opeva pokojnega Trubarja. Četrta je še najlepša in
najbolj primerna, da tu podkrepi navezo med Primus in Secundus.
Mnogo poslal med ljudi knjig zlatih je Luter o veri,
v boj zoper papežev nauk varavih verskih resnic:
kadar si črko našel, kako se piši slovenski,
ti enako kot on spravljal si bukve na dan.
Zlagal on svete je pesmi, dajal medodije jim sladke,
trume jih nemške sedaj Kristusu vdane pojo:
zlagal ti zlate si pesmi, dajal melodije jim vedre,
trume slovenske jih zdaj Kristusu vdane pojo.
V knjigah njegovih na novo olepšana vera je stara,
hkrati olepšan po njih jezik tevtonski blešči:
v knjigah se tvojih na novo olepšala vera je stara,
hkrati olepšan po njih jezik slovenski živi.5
Prav zanimiva je primerjava med Luthrom in Trubarjem. Pri
podrobnejši analizi teksta pod našim specifičnim vidikom, namreč v
prepletu med primus in secundus, je iz astronomske razdalje jasno: vera,
verska resnica, svete pesmi, Kristusu pete, olepšana stara vera so »primus«.
5 Prevod iz latinščine je oskrbel Anton Sovre; prim., prav tam, 222–223. Prevod
v nemščino je oskrbel Karl Klaus Klemme. V nemški izdaji Ruplovega dela
(Primus Truber. Leben und Werk des slowenischen Reformators, München 1965)
je na 271. strani samo izvirno latinsko besedilo brez nemškega prevoda.
168
radi pravimo Slovenci. Do zadnjega diha se je použil v službi ljudem,
še na smrtni postelji je svoje lube Slovence nagovarjal v materinščini, s
svetopisemsko, Božjo besedo, kakor jo je v Hišni postili doumel in
posredoval drugim Matin Luther. Pokopali so ga na praznik sv. Petra
in Pavla, 29. junija, z velikimi častmi. Na rektorjevo vabilo so se
pogreba udeležili vsi študenti tübinške univerze, nagrobni govor je
imel kancler univerze in tübinški prošt dr. Jakob Andreae. Nagovor
je bil nato objavljen; to je prva in najbolj zanesljiva Trubarjeva
biografija.
Dve leti po Trubarjevi smrti, leta 1588, je Matija Trost iz Vipave v
slovenščino prevedel Andreaejev pogrebni govor; namesto grških in
latinskih hvalnic, ki jih navaja Andreae, je vnesel štiri lastne latinske
hvalnice, kjer opeva pokojnega Trubarja. Četrta je še najlepša in
najbolj primerna, da tu podkrepi navezo med Primus in Secundus.
Mnogo poslal med ljudi knjig zlatih je Luter o veri,
v boj zoper papežev nauk varavih verskih resnic:
kadar si črko našel, kako se piši slovenski,
ti enako kot on spravljal si bukve na dan.
Zlagal on svete je pesmi, dajal medodije jim sladke,
trume jih nemške sedaj Kristusu vdane pojo:
zlagal ti zlate si pesmi, dajal melodije jim vedre,
trume slovenske jih zdaj Kristusu vdane pojo.
V knjigah njegovih na novo olepšana vera je stara,
hkrati olepšan po njih jezik tevtonski blešči:
v knjigah se tvojih na novo olepšala vera je stara,
hkrati olepšan po njih jezik slovenski živi.5
Prav zanimiva je primerjava med Luthrom in Trubarjem. Pri
podrobnejši analizi teksta pod našim specifičnim vidikom, namreč v
prepletu med primus in secundus, je iz astronomske razdalje jasno: vera,
verska resnica, svete pesmi, Kristusu pete, olepšana stara vera so »primus«.
5 Prevod iz latinščine je oskrbel Anton Sovre; prim., prav tam, 222–223. Prevod
v nemščino je oskrbel Karl Klaus Klemme. V nemški izdaji Ruplovega dela
(Primus Truber. Leben und Werk des slowenischen Reformators, München 1965)
je na 271. strani samo izvirno latinsko besedilo brez nemškega prevoda.
168
