Page 173 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 173
ZVONE [TRUBELJ
Svojo drugo točko, v kateri gorovim še o preskromnem ovred-
notenju Trubarjeve evropske podobe na Würtemberšekm, v Nemčiji
in Evropi, bom poskušal predstaviti v artikulaciji med »podobno kot
Luther« in »drugače kot Luther«. O tem, da je primerjava med
Luthrom in Trubarjem dopustna, govori več dejstev, predvsem Luth-
rov prevod Biblije in njegova utemeljitev nemškega knjižnega jezika,
na Trubarjevi strani pa prevod Nove zaveze in Davidovega psalterija
in utemeljitev slovenskega knjižnega jezika. Pred Luthrom je bilo
menda v Nemčiji že kar 72 prevodov Svetega pisma, ki niso nikoli
zaživeli. »Priti je moral nek jezikovni genij, kar je Martin Luther s
svojo izjemno sugestivnostjo nedvomno bil, in prepričati Nemce, da
so posvojili njegov tip jezika in se združili ob njem – in enako se je
pravzaprav zgodilo z jezikom Primoža Trubarja. Vsak Slovenec dan-
danes bolj ali manj lahko prebira Trubarjeve spise brez kakšnega
slovarja, lahko ga razumemo, tu in tam seveda kakšno besedo teže,
ampak vendarle razumemo, kaj nam Primož Trubar dopoveduje. Že
če se ozremo v hrvaški prostor, ni nič podobnega. Njim je starejša
književonst pred 19. stoletjem dosegljiva samo skozi res velike prired-
be, posodobitve. Tako je še marsikje drugje na evropskem vzhodu,
recimo Slovaki si morajo vso književnost iz časa pred 1830–1840
prevesti, da jo navaden človek danes razume. Primoža Trubarja
gotovo ni treba prevajati, je dovolj, če tu in tam kaj raztolmačimo,
drugače pa lahko vendarle razumemo vse. In ravno v tem je ta njegova
jezikovna genialnost, ki ni manjša od Luthrove. Ta njegova jezikovno
genialnost se je zelo hitro pokazala že v tem, da so katoličani, ki so
dali Trubarja na indeks, posvojili njegov knjižni jezik in da se je prvi
katoliški prevod Biblije 1784–1802 pravzaprav zgledoval pri Dalma-
tinovem jeziku.«9 Citat, ki sem ga navedel je iz nedavnenga, majskega
predavanja velikega slovenskega poznavalca Trubarja in njegovega
opusa, ddr. Igorja Grdine, ki s sodelavci ureja Trubarjeva Zbrana dela.10
9 Iz predavanja: ddr. Igor Grdina, Primož Trubar v svojem času in kasnejših obdobjih
slovenske zgodovine, Knjižnica Laško, 8. 5. 2008; citirano po magnetofonskem
zapisu.
10 Zbrana dela Primoža Trubarja, I-IV, glavni urednik Igor Grdina, Ljubljana
2002–2006.
171
Svojo drugo točko, v kateri gorovim še o preskromnem ovred-
notenju Trubarjeve evropske podobe na Würtemberšekm, v Nemčiji
in Evropi, bom poskušal predstaviti v artikulaciji med »podobno kot
Luther« in »drugače kot Luther«. O tem, da je primerjava med
Luthrom in Trubarjem dopustna, govori več dejstev, predvsem Luth-
rov prevod Biblije in njegova utemeljitev nemškega knjižnega jezika,
na Trubarjevi strani pa prevod Nove zaveze in Davidovega psalterija
in utemeljitev slovenskega knjižnega jezika. Pred Luthrom je bilo
menda v Nemčiji že kar 72 prevodov Svetega pisma, ki niso nikoli
zaživeli. »Priti je moral nek jezikovni genij, kar je Martin Luther s
svojo izjemno sugestivnostjo nedvomno bil, in prepričati Nemce, da
so posvojili njegov tip jezika in se združili ob njem – in enako se je
pravzaprav zgodilo z jezikom Primoža Trubarja. Vsak Slovenec dan-
danes bolj ali manj lahko prebira Trubarjeve spise brez kakšnega
slovarja, lahko ga razumemo, tu in tam seveda kakšno besedo teže,
ampak vendarle razumemo, kaj nam Primož Trubar dopoveduje. Že
če se ozremo v hrvaški prostor, ni nič podobnega. Njim je starejša
književonst pred 19. stoletjem dosegljiva samo skozi res velike prired-
be, posodobitve. Tako je še marsikje drugje na evropskem vzhodu,
recimo Slovaki si morajo vso književnost iz časa pred 1830–1840
prevesti, da jo navaden človek danes razume. Primoža Trubarja
gotovo ni treba prevajati, je dovolj, če tu in tam kaj raztolmačimo,
drugače pa lahko vendarle razumemo vse. In ravno v tem je ta njegova
jezikovna genialnost, ki ni manjša od Luthrove. Ta njegova jezikovno
genialnost se je zelo hitro pokazala že v tem, da so katoličani, ki so
dali Trubarja na indeks, posvojili njegov knjižni jezik in da se je prvi
katoliški prevod Biblije 1784–1802 pravzaprav zgledoval pri Dalma-
tinovem jeziku.«9 Citat, ki sem ga navedel je iz nedavnenga, majskega
predavanja velikega slovenskega poznavalca Trubarja in njegovega
opusa, ddr. Igorja Grdine, ki s sodelavci ureja Trubarjeva Zbrana dela.10
9 Iz predavanja: ddr. Igor Grdina, Primož Trubar v svojem času in kasnejših obdobjih
slovenske zgodovine, Knjižnica Laško, 8. 5. 2008; citirano po magnetofonskem
zapisu.
10 Zbrana dela Primoža Trubarja, I-IV, glavni urednik Igor Grdina, Ljubljana
2002–2006.
171
