Page 174 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 174
S SIMPOZIJEV 2008
Preden preidem k tehtnici, ki se šele v bližini leta 2008 premika v
bolj poudarjeno evropsko vlogo Primoža Trubarja, zaradi česar se
Trubarjev pomen zmeraj bolj veča, preden torej preidem od »podob-
no kot Luther«, kar je bilo doslej večkrat razumeti »veliko manj,
slabše, neprimerno nižje«, k smelim trditvam, ki jih bom prikazal
pod geslom »drugače kot Luther«, bi rad opozoril še na pozitivno
plat dojemanja Trubarjevega Primusa pri nemško govorečih biografih,
teologih in zgodovinarjih, ki so Trubarja prav obravnavali, namreč v
primarno zgodovinskem teološkem kontekstu reformacije. Tam
namreč, kjer smo Slovenci še tako nebogljeni. Spet k živemu, komaj
teden staremu, govorjenemu, a zanesljivemu viru slovenskega pozna-
valca Trubarjeve dediščine, predavanju dr. Mihaela Glavana v Domu
Primoža Trubarja (Primus Truber Haus) v Derendingenu: »Nemški
reformacijski teologi, ki so s Trubarjem neposredno sodelovali, kakor
Veit Dietrich in Jakob Andreae, med švicarskimi pa predvsem Bullin-
ger, s katerim sta si dopisovala, so natančneje poznali tudi njegovo
teološko in jezikoslovno miselnost, ostali pa so svoje poznavanje
črpali predvsem iz njegovih nemško pisanih, večkrat zelo temeljitih
predgovorov k slovenskim knjigam. Vse to je zadostovalo, da so
Trubarja in njegovo delo za slovensko in hrvaško knjigo redno in
dokaj izčrpno predstavljali v vseh večjih enciklopedičnih in leksi-
konskih delih na nemško pišočem področju že v naslednjem stoletju
in kasneje.«11
In nato Mihael Glavan preleti naslednja stoletja, pri čemer spet
pripiše osrednji pomen ohranitve spomina na Trubarjevo dediščino
nemškim in avstrijskim avtorjem. »Tujci so seveda v okviru nemške
in avstrijske reformacije še naprej raziskovali tudi slovensko. Njihovo
znanstveno in strokovno delo prevladuje še celo 19. stoletje. Kot
pomembnejša avtorja velja omeniti Mathiasa Robitscha (Die Geschichte
des Protestantismus in der Steiermark, Gradec 1865), ki je pisal o štajerski
reformaciji s katoliškega vidika, in zlasti Johanna Losertha (Die
Reformation u. die Gegenreformation in den innerösterreichischen Länderen
11 Mihael Glavan, Trubars Pilgerreise durch Europa und Slowenien, predavanje ob
slavju 500. obletnice v Primus Truber Haus in Derendingen 31. 5. 2008,
prevod v nemščino je oskrbel Karl Klemme.
172
Preden preidem k tehtnici, ki se šele v bližini leta 2008 premika v
bolj poudarjeno evropsko vlogo Primoža Trubarja, zaradi česar se
Trubarjev pomen zmeraj bolj veča, preden torej preidem od »podob-
no kot Luther«, kar je bilo doslej večkrat razumeti »veliko manj,
slabše, neprimerno nižje«, k smelim trditvam, ki jih bom prikazal
pod geslom »drugače kot Luther«, bi rad opozoril še na pozitivno
plat dojemanja Trubarjevega Primusa pri nemško govorečih biografih,
teologih in zgodovinarjih, ki so Trubarja prav obravnavali, namreč v
primarno zgodovinskem teološkem kontekstu reformacije. Tam
namreč, kjer smo Slovenci še tako nebogljeni. Spet k živemu, komaj
teden staremu, govorjenemu, a zanesljivemu viru slovenskega pozna-
valca Trubarjeve dediščine, predavanju dr. Mihaela Glavana v Domu
Primoža Trubarja (Primus Truber Haus) v Derendingenu: »Nemški
reformacijski teologi, ki so s Trubarjem neposredno sodelovali, kakor
Veit Dietrich in Jakob Andreae, med švicarskimi pa predvsem Bullin-
ger, s katerim sta si dopisovala, so natančneje poznali tudi njegovo
teološko in jezikoslovno miselnost, ostali pa so svoje poznavanje
črpali predvsem iz njegovih nemško pisanih, večkrat zelo temeljitih
predgovorov k slovenskim knjigam. Vse to je zadostovalo, da so
Trubarja in njegovo delo za slovensko in hrvaško knjigo redno in
dokaj izčrpno predstavljali v vseh večjih enciklopedičnih in leksi-
konskih delih na nemško pišočem področju že v naslednjem stoletju
in kasneje.«11
In nato Mihael Glavan preleti naslednja stoletja, pri čemer spet
pripiše osrednji pomen ohranitve spomina na Trubarjevo dediščino
nemškim in avstrijskim avtorjem. »Tujci so seveda v okviru nemške
in avstrijske reformacije še naprej raziskovali tudi slovensko. Njihovo
znanstveno in strokovno delo prevladuje še celo 19. stoletje. Kot
pomembnejša avtorja velja omeniti Mathiasa Robitscha (Die Geschichte
des Protestantismus in der Steiermark, Gradec 1865), ki je pisal o štajerski
reformaciji s katoliškega vidika, in zlasti Johanna Losertha (Die
Reformation u. die Gegenreformation in den innerösterreichischen Länderen
11 Mihael Glavan, Trubars Pilgerreise durch Europa und Slowenien, predavanje ob
slavju 500. obletnice v Primus Truber Haus in Derendingen 31. 5. 2008,
prevod v nemščino je oskrbel Karl Klemme.
172
