Page 171 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 171
ZVONE [TRUBELJ
Šele nato: boj proti papežu, črka, piši slovensko, sladke in vedre melodije,
olepšan jezik tevtonski, olepšan jezik slovenski, to, kar smo imenovali
secundus.
Samo iz primusa, se pravi, iz Trubarjevega najglobljega motiva-
cijskega ozadja smo upravičeni gledati na vse drugo, kar vemo in
slutimo o Trubarju kot osebnosti, vse, kar vemo o njegovem duhov-
niškem delovanju in o njegovi literarni delavnosti ter o rezultatih
njegovega dela; vse to je Trubarjev Secundus, stvari, ki sodijo na drugo
mesto; pravzaprav so v taki tesni navezi s Primusom, v taki, da jih
samih po sebi sploh ne bi bilo!
Sklenem s prvo točno zelo na hitro: Slovenci do danes tega še
nismo dodobra razbrali niti ločili. Vse Trubarjeve biografije, ki jih
poznam, še niso dosegle smiselnega zaporedja vipavskega, tübinškega
študenta Matija Trosta, iz leta 1588. Secundus je tako močno poudar-
jen, da skoraj izgine Primus, z njim pa seveda tudi pravi obraz in prave
poteze resnične, zgodovinske osebnosti Primoža Trubarja.
Tudi v letu 2008, jubilejnemu letu 500. obletnice Trubarjevega
rojstva, je med Slovenci zaporedje še isto: Trubar kot prvi, ki je izdal
prvo slovensko tiskano knjigo, Trubar kot prvi, ki je sestavil abe-
cednik, Trubar kot prvi, ki je načrtoval ustanavljanje župnijskih šol
tako za dečke kot tudi za deklice, kar je na Slovenskem dosegla šele
šolska reforma avstrijske cesarice Marije Terezije leta 1884, kar tristo
let kasneje! Trubar tudi kot prvi slovenski kantavtor svojega časa,
Trubar kot ustanovitelj slovenske narodne cerkve, kjer lahko vidimo
celo prvi poskus slovenske ustave, saj v Cerovni ordningi predvideva
ureditev tako cerkvenega kot tudi svetnega reda. Nikjer pa Trubar ni
prvi kot duhovnik, kot globoko svetopisemski kristjan, kot mož trdne
in neomajne vere, kot pričevalec za Kristusa, kot exul Christi, kot je
sam sebe večkrat imenoval.
Vesel sem bil namiga novega predesednika Slovenije dr. Danila
Türka, ki v posvetilni besedi jubilejne knjige, ki jo je izdala slovenska
vlada (2008 Trubarjevo leto), piše: »Če je Trubarjev opus velik in vreden
občudovanja že po svoji zahtevnosti, pa ne pove najpomembnejšega:
Trubar je bil zlasti iskalec resničnih odgovorov na vprašanja o človeku
in snovalec praktičnih rešitev za duhovni napredek slovenskega
naroda. Povezal je dve navidezno nazdružljivi misiji – tisto, ki jo
169
Šele nato: boj proti papežu, črka, piši slovensko, sladke in vedre melodije,
olepšan jezik tevtonski, olepšan jezik slovenski, to, kar smo imenovali
secundus.
Samo iz primusa, se pravi, iz Trubarjevega najglobljega motiva-
cijskega ozadja smo upravičeni gledati na vse drugo, kar vemo in
slutimo o Trubarju kot osebnosti, vse, kar vemo o njegovem duhov-
niškem delovanju in o njegovi literarni delavnosti ter o rezultatih
njegovega dela; vse to je Trubarjev Secundus, stvari, ki sodijo na drugo
mesto; pravzaprav so v taki tesni navezi s Primusom, v taki, da jih
samih po sebi sploh ne bi bilo!
Sklenem s prvo točno zelo na hitro: Slovenci do danes tega še
nismo dodobra razbrali niti ločili. Vse Trubarjeve biografije, ki jih
poznam, še niso dosegle smiselnega zaporedja vipavskega, tübinškega
študenta Matija Trosta, iz leta 1588. Secundus je tako močno poudar-
jen, da skoraj izgine Primus, z njim pa seveda tudi pravi obraz in prave
poteze resnične, zgodovinske osebnosti Primoža Trubarja.
Tudi v letu 2008, jubilejnemu letu 500. obletnice Trubarjevega
rojstva, je med Slovenci zaporedje še isto: Trubar kot prvi, ki je izdal
prvo slovensko tiskano knjigo, Trubar kot prvi, ki je sestavil abe-
cednik, Trubar kot prvi, ki je načrtoval ustanavljanje župnijskih šol
tako za dečke kot tudi za deklice, kar je na Slovenskem dosegla šele
šolska reforma avstrijske cesarice Marije Terezije leta 1884, kar tristo
let kasneje! Trubar tudi kot prvi slovenski kantavtor svojega časa,
Trubar kot ustanovitelj slovenske narodne cerkve, kjer lahko vidimo
celo prvi poskus slovenske ustave, saj v Cerovni ordningi predvideva
ureditev tako cerkvenega kot tudi svetnega reda. Nikjer pa Trubar ni
prvi kot duhovnik, kot globoko svetopisemski kristjan, kot mož trdne
in neomajne vere, kot pričevalec za Kristusa, kot exul Christi, kot je
sam sebe večkrat imenoval.
Vesel sem bil namiga novega predesednika Slovenije dr. Danila
Türka, ki v posvetilni besedi jubilejne knjige, ki jo je izdala slovenska
vlada (2008 Trubarjevo leto), piše: »Če je Trubarjev opus velik in vreden
občudovanja že po svoji zahtevnosti, pa ne pove najpomembnejšega:
Trubar je bil zlasti iskalec resničnih odgovorov na vprašanja o človeku
in snovalec praktičnih rešitev za duhovni napredek slovenskega
naroda. Povezal je dve navidezno nazdružljivi misiji – tisto, ki jo
169
