Page 175 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 175
ZVONE [TRUBELJ
im 16 Jahrh., Stuttgart, 1898). Za posebno, novo etapo smemo šteti
delo Ivana Kostrenčića in Theodorja Elzeja, ki že predstavlja prehod
v obnebje slovenskih raziskav. Prvi je nadaljeval žlahtno Kopitarjevo
tradicijo v dunajski Dvorni knjižnici, drugi pa je deloval med Slovenci
v Ljubljani. Tranzicijo v nacionalno zgodovino in literarno zgodovino
potem nadaljuje Avgust Dimitz (1827–1886), ki je v svojem obsežnem
delu Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813 (v snopičih
izhajalo 1874–1876) na osnovi arhivskih virov podrobno obravnaval
tudi reformacijo in začetke slovenske književnosti.«12 Kljub tako
bogati literaturi o Trubarjevem opusu se je pri Slovencih odnos do
očeta slovenske literature začel spreminjati šele proti koncu 19. in
nato v začetku 21. stoletja, ugotavlja Glavan.13
Vesel sem bil zapisa prof. dr. Rolfa-Dieterja Klugeja v rubriki
Tübinger Köpfe v Tübinger Blätter 2008, ki pravi: »Za širitev reformacije
je bilo odločilno, da je Martin Luther s svojimi prevodi Svetega pisma
v ljudski jezik naredil religijo za stvar ljudstva. Tudi Primož Trubar
je poskušal s prevodi katekizmov in Nove zaveze neposredno do-
seči slovensko ljudstvo. Drugače kot Luther, pa je moral Trubar
najprej slovenski jezik slovnično in pisno utemeljiti in ga napraviti
za uporabnega. In drugače kot pri Luthru je bilo pri Trubarju: ne
le, da ni našel podpore pri deželnem gospodu, ampak ga je ta celo
izgnal iz svoje dežele. V luteranski deželi Württemberg je končno
našel zatočišče, da je lahko uresničeval svoje verske in literarne
dejavnosti.«14
Klugejev dvojni »drugače kot Luther«, kar pomeni »drugače in težje
kot Luther«, če ga prav razumem, nakazuje napredek in premik na
gledanje in oceno usode slovenskega reformatorja Primoža Trubarja
tu v Nemčiji in na podlagi tega tudi v Evropi. Ob 400. obletnici
njegove smrti, leta 1986, ko je na univerzi v Tübingenu potekal od
12 Prav tam, Ibid.
13 Dobesedno v nemšekm prevodu: »Die Geschichte ändert sich vor allem Ende
des 19. Jahrhunderts und später im 20. und 21. Jahrhundert, als die Slowenen
Größe und Bedeutung der Arbeiten Trubars erkennen und sich ihrer
Erforschung in all ihren Dimensionen widmen.« Prav tam.
14 Rolf-Dieter Kluge, Zum 500.Geburtstag des slowenischen Reformators Primus
Truber, v : Tübinger Blätter 2008, 94. letnik, str. 26.
173
im 16 Jahrh., Stuttgart, 1898). Za posebno, novo etapo smemo šteti
delo Ivana Kostrenčića in Theodorja Elzeja, ki že predstavlja prehod
v obnebje slovenskih raziskav. Prvi je nadaljeval žlahtno Kopitarjevo
tradicijo v dunajski Dvorni knjižnici, drugi pa je deloval med Slovenci
v Ljubljani. Tranzicijo v nacionalno zgodovino in literarno zgodovino
potem nadaljuje Avgust Dimitz (1827–1886), ki je v svojem obsežnem
delu Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813 (v snopičih
izhajalo 1874–1876) na osnovi arhivskih virov podrobno obravnaval
tudi reformacijo in začetke slovenske književnosti.«12 Kljub tako
bogati literaturi o Trubarjevem opusu se je pri Slovencih odnos do
očeta slovenske literature začel spreminjati šele proti koncu 19. in
nato v začetku 21. stoletja, ugotavlja Glavan.13
Vesel sem bil zapisa prof. dr. Rolfa-Dieterja Klugeja v rubriki
Tübinger Köpfe v Tübinger Blätter 2008, ki pravi: »Za širitev reformacije
je bilo odločilno, da je Martin Luther s svojimi prevodi Svetega pisma
v ljudski jezik naredil religijo za stvar ljudstva. Tudi Primož Trubar
je poskušal s prevodi katekizmov in Nove zaveze neposredno do-
seči slovensko ljudstvo. Drugače kot Luther, pa je moral Trubar
najprej slovenski jezik slovnično in pisno utemeljiti in ga napraviti
za uporabnega. In drugače kot pri Luthru je bilo pri Trubarju: ne
le, da ni našel podpore pri deželnem gospodu, ampak ga je ta celo
izgnal iz svoje dežele. V luteranski deželi Württemberg je končno
našel zatočišče, da je lahko uresničeval svoje verske in literarne
dejavnosti.«14
Klugejev dvojni »drugače kot Luther«, kar pomeni »drugače in težje
kot Luther«, če ga prav razumem, nakazuje napredek in premik na
gledanje in oceno usode slovenskega reformatorja Primoža Trubarja
tu v Nemčiji in na podlagi tega tudi v Evropi. Ob 400. obletnici
njegove smrti, leta 1986, ko je na univerzi v Tübingenu potekal od
12 Prav tam, Ibid.
13 Dobesedno v nemšekm prevodu: »Die Geschichte ändert sich vor allem Ende
des 19. Jahrhunderts und später im 20. und 21. Jahrhundert, als die Slowenen
Größe und Bedeutung der Arbeiten Trubars erkennen und sich ihrer
Erforschung in all ihren Dimensionen widmen.« Prav tam.
14 Rolf-Dieter Kluge, Zum 500.Geburtstag des slowenischen Reformators Primus
Truber, v : Tübinger Blätter 2008, 94. letnik, str. 26.
173
