Page 213 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 213
CHRISTIAN ROSE
podlagi kratke primerjave tedanjega zgodovinskega dogajanja s
Trubarjevimi biografskimi podatki lahko jasno razberemo mnoge
povezave. Ko je Trubar leta 1530 posvečen v duhovnika, oblikujejo
nemški protestanti v Augsburgu Confessio Augustana (Augsburška
veroizpoved), na katero se Trubar v svojih kasnejših delih vedno znova
sklicuje. Ko Trubar leta 1542 postane kanonik v Ljubljani, istočasno
umreta tržaški škof Bonomo in ljubljanski, Trubarju naklonjeni škof
Ivan Kacijanar. Njegov naslednik, Urban Textor, z železno roko
preganja reformacijo. Trubar se pridruži opoziciji in prestopi v
protestantsko vero. Istočasno v Rimu utemeljijo inkvizicijo. Triden-
tinski koncil (1545–1563) je leta 1549 obsodil reformatorje Luthra,
Calvina in Zwinglija, Trubar pa naslednje leto objavi slovenski refor-
macijski katekizem. Ko Trubar leta 1555 v pregnanstvu v Kemptnu
prevede Evangelij po Mateju, razglasijo augsburški verski mir, po
katerem obvelja princip »cuius regio, eius religio«. To načelo in Trubarjev
cerkveni red za slovensko evangeličansko cerkev na Kranjskem sta
nazadnje odločilna razloga za Trubarjev drugi in dokončni izgon iz
slovenskih dežel leta 1585. Ko leta 1577 sestavijo Formulo Concordia«,
jo Trubar prevede v slovenščino in si na pobudo Jakoba Andreaeja
uspešno prizadeva za njen sprejem v notranjeavstrijskih deželah; tako
postane slovenski prevajalec Nove zaveze dejaven sooblikovalec ev-
ropskega reformacijskega gibanja. Pri tem je omembe vredno, da je
Trubar pogosto poudarjal, da ni prestopil k novi veroizpovedi, temveč
ravno nasprotno, da so ga pregnali iz katoliške. Vse do svoje smrti se
je Trubar imel za »exul Christi«, za Kristusovega pregnanca. Do konca
se je zavzemal za resnično, čisto, staro »evangeljsko« vero. Trubar je
bil tako del evropskega reformacijskega gibanja in je do danes njegov
zgleden primer.
D. POVZETEK IN PERSPEKTIVE
Pomen Primoža Trubarja povzemam z besedami znanega stro-
kovnjaka Rolfa-Dietra Klugeja. Ta meni, da je bil »Primož Trubar
prepričan in principom zvest, obenem pa toleranten in ljudstvu
zavezan reformator, utemeljitelj jezika in kulturni posrednik, ki nam
je Nemcem v številnih predgovorih k svojim knjigam in pismom
211
podlagi kratke primerjave tedanjega zgodovinskega dogajanja s
Trubarjevimi biografskimi podatki lahko jasno razberemo mnoge
povezave. Ko je Trubar leta 1530 posvečen v duhovnika, oblikujejo
nemški protestanti v Augsburgu Confessio Augustana (Augsburška
veroizpoved), na katero se Trubar v svojih kasnejših delih vedno znova
sklicuje. Ko Trubar leta 1542 postane kanonik v Ljubljani, istočasno
umreta tržaški škof Bonomo in ljubljanski, Trubarju naklonjeni škof
Ivan Kacijanar. Njegov naslednik, Urban Textor, z železno roko
preganja reformacijo. Trubar se pridruži opoziciji in prestopi v
protestantsko vero. Istočasno v Rimu utemeljijo inkvizicijo. Triden-
tinski koncil (1545–1563) je leta 1549 obsodil reformatorje Luthra,
Calvina in Zwinglija, Trubar pa naslednje leto objavi slovenski refor-
macijski katekizem. Ko Trubar leta 1555 v pregnanstvu v Kemptnu
prevede Evangelij po Mateju, razglasijo augsburški verski mir, po
katerem obvelja princip »cuius regio, eius religio«. To načelo in Trubarjev
cerkveni red za slovensko evangeličansko cerkev na Kranjskem sta
nazadnje odločilna razloga za Trubarjev drugi in dokončni izgon iz
slovenskih dežel leta 1585. Ko leta 1577 sestavijo Formulo Concordia«,
jo Trubar prevede v slovenščino in si na pobudo Jakoba Andreaeja
uspešno prizadeva za njen sprejem v notranjeavstrijskih deželah; tako
postane slovenski prevajalec Nove zaveze dejaven sooblikovalec ev-
ropskega reformacijskega gibanja. Pri tem je omembe vredno, da je
Trubar pogosto poudarjal, da ni prestopil k novi veroizpovedi, temveč
ravno nasprotno, da so ga pregnali iz katoliške. Vse do svoje smrti se
je Trubar imel za »exul Christi«, za Kristusovega pregnanca. Do konca
se je zavzemal za resnično, čisto, staro »evangeljsko« vero. Trubar je
bil tako del evropskega reformacijskega gibanja in je do danes njegov
zgleden primer.
D. POVZETEK IN PERSPEKTIVE
Pomen Primoža Trubarja povzemam z besedami znanega stro-
kovnjaka Rolfa-Dietra Klugeja. Ta meni, da je bil »Primož Trubar
prepričan in principom zvest, obenem pa toleranten in ljudstvu
zavezan reformator, utemeljitelj jezika in kulturni posrednik, ki nam
je Nemcem v številnih predgovorih k svojim knjigam in pismom
211
