Page 214 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 214
S SIMPOZIJEV 2008
pojasnil razmere na Balkanu ter med južnimi Slovani in obratno, ki
je svoje rojake obveščal in poučil o življenju na Württemberškem in
v Nemčiji. V svojem dvojezičnem Katekizmu je izrazil željo, da bi
slovenska mladina »razumela in se učila tako slovenščino, torej
’windische Sprache’, kakor tudi nemščino«. Trubar je cenil nemško
pomoč in podporo na področju veroizpovedi in jezika. Zahvaljuje se
»pobožnim Nemcem, pri katerih smo našli pribežališče, zatočišče in
dom in ki so nam pomagali pri izdaji in tisku hrvaških spisov in
spisov v cirilici. Trubar […] je bil s svojim življenjem zgled za prija-
teljsko sožitje med južnimi Slovani in Nemci, med Slovenci in Würt-
tembergom. […] Ta aspekt njegovega delovanja zasluži priznanje in
posnemanje tudi v današnjem času«.13
Temu sklepu se rad pridružim. Primož Trubar je zgleden primer
za to, kako lahko presežemo konfesionalne, kulturne in etnične
razlike in stkemo trdnejše vezi med Slovenijo in deželo Württemberg
ter poleg tega trdne vezi v celotni evropski skupnosti. Po mojem
mnenju ni naključje, da vaša dežela v Trubarjevem jubilejnem letu
predseduje Svetu Evropske skupnosti. Za evropsko identiteto ni
nepomembno, da se je Trubarjev še kako pomemben prispevek h
kulturni zgodovini začel z razširjanjem biblijskih spisov. Biblija je
predhodnica, nekakšen pred-akt, ves svet obsegajoče ekumenske vere
in vrednota v evropski skupnosti. Morda lahko to povem ravno danes:
Odgovorni v Cerkvi, v gospodarstvu in v politiki ne smejo pozabiti,
da je evropsko gibanje zasidrano v kulturni skupnosti z istimi vred-
notami, ki temeljijo na biblijskem pred-aktu judovsko-krščanske vere.
V tem oziru so Evropejci Primožu Trubarju dolžni zahvalo in obču-
dovanje. Zame je čudovito darilo in napolnjuje me z globoko hvalež-
nostjo, da smem to doživeti skupaj z vami.
13 Rolf-Dieter Kluge: Zum 500. Geburtstag (prim. op. 3), str. 35.
212
pojasnil razmere na Balkanu ter med južnimi Slovani in obratno, ki
je svoje rojake obveščal in poučil o življenju na Württemberškem in
v Nemčiji. V svojem dvojezičnem Katekizmu je izrazil željo, da bi
slovenska mladina »razumela in se učila tako slovenščino, torej
’windische Sprache’, kakor tudi nemščino«. Trubar je cenil nemško
pomoč in podporo na področju veroizpovedi in jezika. Zahvaljuje se
»pobožnim Nemcem, pri katerih smo našli pribežališče, zatočišče in
dom in ki so nam pomagali pri izdaji in tisku hrvaških spisov in
spisov v cirilici. Trubar […] je bil s svojim življenjem zgled za prija-
teljsko sožitje med južnimi Slovani in Nemci, med Slovenci in Würt-
tembergom. […] Ta aspekt njegovega delovanja zasluži priznanje in
posnemanje tudi v današnjem času«.13
Temu sklepu se rad pridružim. Primož Trubar je zgleden primer
za to, kako lahko presežemo konfesionalne, kulturne in etnične
razlike in stkemo trdnejše vezi med Slovenijo in deželo Württemberg
ter poleg tega trdne vezi v celotni evropski skupnosti. Po mojem
mnenju ni naključje, da vaša dežela v Trubarjevem jubilejnem letu
predseduje Svetu Evropske skupnosti. Za evropsko identiteto ni
nepomembno, da se je Trubarjev še kako pomemben prispevek h
kulturni zgodovini začel z razširjanjem biblijskih spisov. Biblija je
predhodnica, nekakšen pred-akt, ves svet obsegajoče ekumenske vere
in vrednota v evropski skupnosti. Morda lahko to povem ravno danes:
Odgovorni v Cerkvi, v gospodarstvu in v politiki ne smejo pozabiti,
da je evropsko gibanje zasidrano v kulturni skupnosti z istimi vred-
notami, ki temeljijo na biblijskem pred-aktu judovsko-krščanske vere.
V tem oziru so Evropejci Primožu Trubarju dolžni zahvalo in obču-
dovanje. Zame je čudovito darilo in napolnjuje me z globoko hvalež-
nostjo, da smem to doživeti skupaj z vami.
13 Rolf-Dieter Kluge: Zum 500. Geburtstag (prim. op. 3), str. 35.
212
