Page 243 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 243
OSKAR SAKRAUSKY
prevedenem uvodu Sakrauskega upoštevati tudi njegov uvod ob
Trubarjevem nemškem predgovoru h knjigi Za pervi deil tiga Noviga
testamenta (85–88) in uvod (227–234) ob Trubarjevih predgovorih h
glagolski in cirilski izdaji knjige Edni kratki razumni nauci (gl. op. 19a).
V prvem uvodu namreč Sakrausky poudarja, da si je Trubar s svojim
dolgim predgovorom in samostojnim, k svojemu ljudstvu narav-
nanim oblikovanjem teoloških misli pridobil ugled reformatorja
slovenskega ljudstva. V drugem uvodu pa obravnava tudi podobnosti
med Trubarjevo teologijo in stališči v knjigi Loci communes rerum
theologicarum (1521, 1536) Philippa Melanchthona. Podobnost je, kot
poudarja, predvsem v antropološkem izhodišču (temu je blizu tudi
Heinrich Bullinger), kajti »Trubarjev dogmatiški koncept izhaja, tako
kot Melanchthonov, iz človeka, ki potrebuje odrešitev«. In nato
opozarja: »To posebno ’prilagoditev’ ne samo človeku nasploh, tem-
več človeku v njegovem stvarnem položaju, da bi ga soočil z Božjim
nagovorom in ga ’pridobil’ za vero, upošteva Trubar še bolj kot
Melanchthon.« Trubar govori o evangeliju svojim trpečim rojakom,
ki se mu globoko smilijo zaradi turških vpadov. Razumljivo je, da se
opira na sočasne reformacijske teološke spise, vendar izvira pomen
Trubarjevega dolgega predgovora tudi iz tega, da razen Melanchto-
novega takrat pravzaprav še ni bilo nobenega sistematičnega refor-
macijskega dogmatiškega dela; Trubar je s svojim teološkim trak-
tatom prazaprav tudi tu utiral pot.
Ob prevodu iz knjige Sakrauskega je dodanih nekaj prevajalčevih
opomb, označenih ob zaporedni številki s črkami a ali b ali c.
241
prevedenem uvodu Sakrauskega upoštevati tudi njegov uvod ob
Trubarjevem nemškem predgovoru h knjigi Za pervi deil tiga Noviga
testamenta (85–88) in uvod (227–234) ob Trubarjevih predgovorih h
glagolski in cirilski izdaji knjige Edni kratki razumni nauci (gl. op. 19a).
V prvem uvodu namreč Sakrausky poudarja, da si je Trubar s svojim
dolgim predgovorom in samostojnim, k svojemu ljudstvu narav-
nanim oblikovanjem teoloških misli pridobil ugled reformatorja
slovenskega ljudstva. V drugem uvodu pa obravnava tudi podobnosti
med Trubarjevo teologijo in stališči v knjigi Loci communes rerum
theologicarum (1521, 1536) Philippa Melanchthona. Podobnost je, kot
poudarja, predvsem v antropološkem izhodišču (temu je blizu tudi
Heinrich Bullinger), kajti »Trubarjev dogmatiški koncept izhaja, tako
kot Melanchthonov, iz človeka, ki potrebuje odrešitev«. In nato
opozarja: »To posebno ’prilagoditev’ ne samo človeku nasploh, tem-
več človeku v njegovem stvarnem položaju, da bi ga soočil z Božjim
nagovorom in ga ’pridobil’ za vero, upošteva Trubar še bolj kot
Melanchthon.« Trubar govori o evangeliju svojim trpečim rojakom,
ki se mu globoko smilijo zaradi turških vpadov. Razumljivo je, da se
opira na sočasne reformacijske teološke spise, vendar izvira pomen
Trubarjevega dolgega predgovora tudi iz tega, da razen Melanchto-
novega takrat pravzaprav še ni bilo nobenega sistematičnega refor-
macijskega dogmatiškega dela; Trubar je s svojim teološkim trak-
tatom prazaprav tudi tu utiral pot.
Ob prevodu iz knjige Sakrauskega je dodanih nekaj prevajalčevih
opomb, označenih ob zaporedni številki s črkami a ali b ali c.
241
