Page 281 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 281
Janez Kav~i~
^EDAJSKE VIZITACIJE NA IDRIJSKEM
Pričujoči članek želi na kratko dopolniti prispevek dr. Marka
Kerševana o Idriji in protestantizmu, ki je bil objavljen leta 2001 v
zborniku 450-letnica slovenske knjige in slovenski protestantizem (Sloven-
sko protestantsko društvo Primož Trubar in ZIFF, Ljubljana). Članek
ne zajema že objavljenih bolj ali manj znanih ugotovitev o dogajanjih
v Idriji v obdobjih reformacije in protireformacije, temveč prikazuje
le niz avtentično dokumentiranih historičnih drobcev, brez katerih
pa mozaik naših predstav o preteklosti ne more biti popoln.
Večina navedb se opira na tipkopis, ki se je ohranil v zapuščini
pokojnega monsinjorja Franca Rupnika (1924–2004). Zaslužni do-
moznanec, dolgoletni župnik v Spodnji Idriji (1948–1972) in dekan v
Kobaridu (1972–2004) se je kot ljubitelj, vendar docela profesionalno
zavzeto ukvarjal z raziskovanjem krajevne zgodovine Idrijskega,
Cerkljanskega in zgornjega Posočja.
Začetki čedajskega kapitlja segajo verjetno že v 8. stoletje, to je v
čas, ko se je oglejski patriarh preselil iz Krmina v Čedad (Cividale del
Friuli). Delovanje kapitlja v Furlaniji in na slovenskem narodnostnem
ozemlju (Posočje) pa se je uveljavilo sredi 12. stoletja (prim. bulo
Celestina III., 1192).
Čedajski kapitelj je v starejšem obdobju sestavljal zbor do 40
kanonikov, ki je bil nastanjen pri cerkvi Marije Vnebovzete v Čedadu.
Institucija je pridobila pristojnosti in ugled zlasti po ukinitvi kapitlja
čedajske cerkve sv. Štefana, ki je dalj časa opravljal večinoma misi-
jonsko dejavnost. Proti koncu srednjega veka je čedajski kapitelj
združeval 25 kanonikov.
Zgodovinarji pripisujejo čedajskemu kapitlju zasluge za pokrist-
279
^EDAJSKE VIZITACIJE NA IDRIJSKEM
Pričujoči članek želi na kratko dopolniti prispevek dr. Marka
Kerševana o Idriji in protestantizmu, ki je bil objavljen leta 2001 v
zborniku 450-letnica slovenske knjige in slovenski protestantizem (Sloven-
sko protestantsko društvo Primož Trubar in ZIFF, Ljubljana). Članek
ne zajema že objavljenih bolj ali manj znanih ugotovitev o dogajanjih
v Idriji v obdobjih reformacije in protireformacije, temveč prikazuje
le niz avtentično dokumentiranih historičnih drobcev, brez katerih
pa mozaik naših predstav o preteklosti ne more biti popoln.
Večina navedb se opira na tipkopis, ki se je ohranil v zapuščini
pokojnega monsinjorja Franca Rupnika (1924–2004). Zaslužni do-
moznanec, dolgoletni župnik v Spodnji Idriji (1948–1972) in dekan v
Kobaridu (1972–2004) se je kot ljubitelj, vendar docela profesionalno
zavzeto ukvarjal z raziskovanjem krajevne zgodovine Idrijskega,
Cerkljanskega in zgornjega Posočja.
Začetki čedajskega kapitlja segajo verjetno že v 8. stoletje, to je v
čas, ko se je oglejski patriarh preselil iz Krmina v Čedad (Cividale del
Friuli). Delovanje kapitlja v Furlaniji in na slovenskem narodnostnem
ozemlju (Posočje) pa se je uveljavilo sredi 12. stoletja (prim. bulo
Celestina III., 1192).
Čedajski kapitelj je v starejšem obdobju sestavljal zbor do 40
kanonikov, ki je bil nastanjen pri cerkvi Marije Vnebovzete v Čedadu.
Institucija je pridobila pristojnosti in ugled zlasti po ukinitvi kapitlja
čedajske cerkve sv. Štefana, ki je dalj časa opravljal večinoma misi-
jonsko dejavnost. Proti koncu srednjega veka je čedajski kapitelj
združeval 25 kanonikov.
Zgodovinarji pripisujejo čedajskemu kapitlju zasluge za pokrist-
279
