Page 278 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 278
RAZGLEDI, VPOGLEDI
ko je madžarski bibliotekar dr. Gedeon Borsa v Semeniški knjižnici v
platnicah stare knjige iz leta 1573 zaslutil potiskane liste s slovan-
skimi besedami. Po strokovni razvezavi platnic, ki so bile delo Janža
Mandelca v Ljubljani, so v NUK izluščili več razmeroma velikih listov
hrvaškega obrednika Crikveni ordinalic, natisnjenega v Tübingenu
istega leta 1564, kot je bila tam natisnjena vsebinsko sorodna slo-
venska Cerkovna ordninga. Iz poškodovanih listov je bilo s pomočjo
dr. Branka Berčiča mogoče sestaviti skoraj devet desetin izvirne knjige
majhne oblike. Liste so v knjigoveznici SAZU lepo zvezali in nastala
je knjiga, »ki je nikoli ni bilo« in je seveda zdaj v Semeniški knjižnici
shranjena kot posebna dragocenost. Iskanje kakega ohranjenega
izvoda te knjige v nemških knjižnicah v Berlinu in Dresdenu (pred
vojno je še bila tam), da bi po njem dopolnili manjkajoče strani, ni
rodilo uspeha, ker so bili ti izvodi – kakor slovenska Cerkovna ordninga
– v vojni uničeni. Ohranjen pa je izvod iste knjige, tiskan v glagolici
(videl sem ga leta 1984 v Münchnu in posnetek na mikrofilmu dal v
NUK); slavisti bi se torej mogli (ali morali) poglobiti v staro besedilo.
Nekaj molitev v hrvaški in slovenski izdaji cerkvenega reda sem
primerjal, ko sem poročal o najdbi v Bogoslovnem vestniku, reviji naše
Teološke fakultete, s člankom Hrvaški Crikveni ordinalic in slovenska
Cerkovna ordninga (BV, 36/l976, 445–461).
Ugotovitve iz disertacije sem pozneje poglabljal in širši javnosti
doma in v tujini posredoval na različnih simpozijih in s članki v
revijah in zbornikih.
Zadnjikrat sem se v protestantsko tematiko poglabljal, ko sem na
vabilo uredništva leksikona Musik in der Geschichte und Gegenwart
napisal biobibliografski članek o Trubarjevem glasbenem delu (izšel
je leta 2006 v 16. zvezku leksikona). V letu Trubarju posvečenih sim-
pozijev seveda na njih obnavljam, kar sem pred desetletji lahko razi-
skoval, a premalo o tem objavljal.
Naslednji teolog, ki je na naši fakulteti posegel v ustvarjanje
slovenskih protestantov, je bil France Oražem (roj. 1930) z disertacijo
Dogmatični nazori Primoža Trubarja in njegova odvisnost od početnikov
reformacije; ciklostilno je razmnožena v Ljubljani leta 1964. Nastala
je pod mentorstvom dr. Antona Strleta, dr. Maksa Miklavčiča in dr.
Stanka Cajnkarja. Prvi del ima naslov: Vzroki Trubarjevega pristopa k
276
ko je madžarski bibliotekar dr. Gedeon Borsa v Semeniški knjižnici v
platnicah stare knjige iz leta 1573 zaslutil potiskane liste s slovan-
skimi besedami. Po strokovni razvezavi platnic, ki so bile delo Janža
Mandelca v Ljubljani, so v NUK izluščili več razmeroma velikih listov
hrvaškega obrednika Crikveni ordinalic, natisnjenega v Tübingenu
istega leta 1564, kot je bila tam natisnjena vsebinsko sorodna slo-
venska Cerkovna ordninga. Iz poškodovanih listov je bilo s pomočjo
dr. Branka Berčiča mogoče sestaviti skoraj devet desetin izvirne knjige
majhne oblike. Liste so v knjigoveznici SAZU lepo zvezali in nastala
je knjiga, »ki je nikoli ni bilo« in je seveda zdaj v Semeniški knjižnici
shranjena kot posebna dragocenost. Iskanje kakega ohranjenega
izvoda te knjige v nemških knjižnicah v Berlinu in Dresdenu (pred
vojno je še bila tam), da bi po njem dopolnili manjkajoče strani, ni
rodilo uspeha, ker so bili ti izvodi – kakor slovenska Cerkovna ordninga
– v vojni uničeni. Ohranjen pa je izvod iste knjige, tiskan v glagolici
(videl sem ga leta 1984 v Münchnu in posnetek na mikrofilmu dal v
NUK); slavisti bi se torej mogli (ali morali) poglobiti v staro besedilo.
Nekaj molitev v hrvaški in slovenski izdaji cerkvenega reda sem
primerjal, ko sem poročal o najdbi v Bogoslovnem vestniku, reviji naše
Teološke fakultete, s člankom Hrvaški Crikveni ordinalic in slovenska
Cerkovna ordninga (BV, 36/l976, 445–461).
Ugotovitve iz disertacije sem pozneje poglabljal in širši javnosti
doma in v tujini posredoval na različnih simpozijih in s članki v
revijah in zbornikih.
Zadnjikrat sem se v protestantsko tematiko poglabljal, ko sem na
vabilo uredništva leksikona Musik in der Geschichte und Gegenwart
napisal biobibliografski članek o Trubarjevem glasbenem delu (izšel
je leta 2006 v 16. zvezku leksikona). V letu Trubarju posvečenih sim-
pozijev seveda na njih obnavljam, kar sem pred desetletji lahko razi-
skoval, a premalo o tem objavljal.
Naslednji teolog, ki je na naši fakulteti posegel v ustvarjanje
slovenskih protestantov, je bil France Oražem (roj. 1930) z disertacijo
Dogmatični nazori Primoža Trubarja in njegova odvisnost od početnikov
reformacije; ciklostilno je razmnožena v Ljubljani leta 1964. Nastala
je pod mentorstvom dr. Antona Strleta, dr. Maksa Miklavčiča in dr.
Stanka Cajnkarja. Prvi del ima naslov: Vzroki Trubarjevega pristopa k
276
