Page 75 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 75
DU[AN VOGLAR
03.06, 09.01) ni prepričala, da bi morali vanje uvrstiti tudi Trubarja.
O spornosti takega uredniškega stališča govori tudi nemajhna sku-
pina tujih priročnikov, ki Trubarja obravnavajo.
11.05. Od sestavkov v različnih tujih ter slovenskih izvirnih ali
dopolnjenih leksikonih se po dolžini, strokovnosti in izčrpnosti loči
skupina treh člankov v velikih nacionalnih dosežkih, tj. v Enciklopediji
Jugoslavije (08.01, Jože Koruza), Slovenskem biografskem leksikonu (08.02,
Jože Rajhman) in Enciklopediji Slovenije (08.04, Igor Grdina). Po dolžini
in takratnem pomenu sta z njimi premerljiva omenjena (11.03)
Elzejeva sestavka. Obravnavanje Trubarja v teh besedilih je temeljito;
opozarjanje na različno izčrpnost in pomanjkljivost gesel (gl. nadalj-
nje odstavke) zanje ne velja.
11.06. Nizanje leksikonskih podatkov o krajih in letih Trubarje-
vega delovanja je različno; celo v izvirnih slovenskih sestavkih in celo
v drugi polovici 20. stoletja niha od neuporabne nedoločnosti (07.04)
do zgledne preglednosti in natančnosti (08.03; 04.05, Josip Turk).
11.07. Še več raznovrstnosti je pri izboru za omembo Trubarjevih
knjig in pri navajanju podatkov o njih. Nekaterim piscem in ured-
nikom so se posrečile dobre rešitve (05.04), nekateri izvirni slovenski
sestavki pa niso zadovoljivi (07.03).
11.08. Odnos do Trubarjevega prevajanja svetopisemskih besedil
s pogosto zapletenimi teološkimi, leposlovnimi in slogovnimi prvi-
nami se v krajših sestavkih, v katerih ni prostora za daljše razlage,
kaže že v razvrščanju podatkov. Če so v sestavku navedeni Ta evangeli
svetiga Matevža z letnico 1555 in pojasnilom, da je to začetek sloven-
skega prevajanja Nove zaveze, nato njen prvi del (1557–)1558, zadnji
spis 1577 in natis celote (1581–)1582, je že narejeno skoraj vse. Seveda
pa kaže navesti tudi psalter 1566. Toda take rešitve ne srečamo
pogosto.
11.09. Med tehtanjem, katere knjige kaže navesti, so marsikdaj
neutemeljeno opuščene pesmarice; s tem je zamolčana ta stran
Trubarjevega delovanja. Nekateri sestavki dovolj opozarjajo nanje
(04.04, zlasti 07.04); seveda pa obširno informirajo o glasbi in pesmih
glasbeni leksikoni (07.05, E. Škulj; 09.06; 09.19, M. Smolik).
11.10. Vrh Trubarjevega duhovniškega in reformatorskega delo-
vanja, se pravi, njegovo delovanje v vlogi superintendenta 1561–65, je
73
03.06, 09.01) ni prepričala, da bi morali vanje uvrstiti tudi Trubarja.
O spornosti takega uredniškega stališča govori tudi nemajhna sku-
pina tujih priročnikov, ki Trubarja obravnavajo.
11.05. Od sestavkov v različnih tujih ter slovenskih izvirnih ali
dopolnjenih leksikonih se po dolžini, strokovnosti in izčrpnosti loči
skupina treh člankov v velikih nacionalnih dosežkih, tj. v Enciklopediji
Jugoslavije (08.01, Jože Koruza), Slovenskem biografskem leksikonu (08.02,
Jože Rajhman) in Enciklopediji Slovenije (08.04, Igor Grdina). Po dolžini
in takratnem pomenu sta z njimi premerljiva omenjena (11.03)
Elzejeva sestavka. Obravnavanje Trubarja v teh besedilih je temeljito;
opozarjanje na različno izčrpnost in pomanjkljivost gesel (gl. nadalj-
nje odstavke) zanje ne velja.
11.06. Nizanje leksikonskih podatkov o krajih in letih Trubarje-
vega delovanja je različno; celo v izvirnih slovenskih sestavkih in celo
v drugi polovici 20. stoletja niha od neuporabne nedoločnosti (07.04)
do zgledne preglednosti in natančnosti (08.03; 04.05, Josip Turk).
11.07. Še več raznovrstnosti je pri izboru za omembo Trubarjevih
knjig in pri navajanju podatkov o njih. Nekaterim piscem in ured-
nikom so se posrečile dobre rešitve (05.04), nekateri izvirni slovenski
sestavki pa niso zadovoljivi (07.03).
11.08. Odnos do Trubarjevega prevajanja svetopisemskih besedil
s pogosto zapletenimi teološkimi, leposlovnimi in slogovnimi prvi-
nami se v krajših sestavkih, v katerih ni prostora za daljše razlage,
kaže že v razvrščanju podatkov. Če so v sestavku navedeni Ta evangeli
svetiga Matevža z letnico 1555 in pojasnilom, da je to začetek sloven-
skega prevajanja Nove zaveze, nato njen prvi del (1557–)1558, zadnji
spis 1577 in natis celote (1581–)1582, je že narejeno skoraj vse. Seveda
pa kaže navesti tudi psalter 1566. Toda take rešitve ne srečamo
pogosto.
11.09. Med tehtanjem, katere knjige kaže navesti, so marsikdaj
neutemeljeno opuščene pesmarice; s tem je zamolčana ta stran
Trubarjevega delovanja. Nekateri sestavki dovolj opozarjajo nanje
(04.04, zlasti 07.04); seveda pa obširno informirajo o glasbi in pesmih
glasbeni leksikoni (07.05, E. Škulj; 09.06; 09.19, M. Smolik).
11.10. Vrh Trubarjevega duhovniškega in reformatorskega delo-
vanja, se pravi, njegovo delovanje v vlogi superintendenta 1561–65, je
73
