Page 77 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 77
DU[AN VOGLAR
05.03). Nekaj piscev se posveča tudi orisu Trubarjevega sloga (07.01,
08.01, 08.02, 08.04, 09.15).
11.14. Le nekajkrat se razmislek o Trubarju dotakne njegovega
pesniškega oblikovanja in pripovednih odlomkov (07.04, 08.01), torej
začetkov slovenskega literarnega ustvarjanja v ožjem pomenu besede.
Tudi Trubarjevo prevajanje svetopisemskih besedil pomeni (pravza-
prav neopaženo) uvajanje literarnega izražanja v slovenščino; s tega
stališča ni nepomembno, da je Ta pervi deil tiga Noviga testamenta
uvrščen v obsežno zbirko obravnav svetovnih književnih del (09.15).
11.15. Večina piscev sestavkov o Trubarju verjetno meni, da pou-
darek tipa »utemeljitelj slov. knjižnega jezika in književnosti« že sam
po sebi pomeni, da je Trubarjevo delo temelj za razvoj slovenstva in
narodne samobitnosti. Vendar so nekatere razprtije (npr. leta 1908,
pa tudi pozneje) pokazale, da to ni samoumevno in splošno sprejeto.
Zato je dragoceno, da je o možu, ki je »uvrstil slov. narod med
evropske« (Rajhman, 08.02) in je »osrednja osebnost slov. kulturne
zgodovine« (Grdina, 08.04), to posebej poudarjeno tudi v leksikonski
in enciklopedijski obravnavi. Zanimivo je, da je to poudarjeno v
slovenskem leksikončku za mladino (06.02), v tujem leksikonu pa je,
na primer, opozorjeno na povzemanje Trubarjevega izročila v sloven-
skem narodnem prerodu na začetku 19. stoletja (09.15).
11.16. Opravljeni pregled obravnav Primoža Trubarja v enciklo-
pedijah in leksikonih in na podlagi tega sestavljeni prikaz njihovih
značilnosti (tu ga objavljam v nekoliko skrajšani obliki; celovita
različica je objavljena v spletni reviji Locutio (http://www.locutio.si))
razkriva tudi izpolnjene/neizpolnjene temeljne izdelovalske zahteve
(»know-how«) glede sestavkov za gutenberške enciklopedije in leksi-
kone. Te zahteve pa ne morejo biti ne predmet ne cilj preseganja Gu-
tenbergove galaksije: veljajo tudi za spletne različice in vzporednice
leksikonov in enciklopedij – kljub njihovi globalnosti in soustvarjalni
odprtosti. Zanesljivost in uporabnost spletnih enciklopedijskih tvorb
lahko temeljita predvsem na odgovornem ravnanju avtorja/sodelavca.
Temeljnih načel strokovnega komuniciranja namreč ne more oma-
lovaževati niti internet niti katerikoli od prihodnjih, dandanašnji še
neznanih postgutenberških medijev.
75
05.03). Nekaj piscev se posveča tudi orisu Trubarjevega sloga (07.01,
08.01, 08.02, 08.04, 09.15).
11.14. Le nekajkrat se razmislek o Trubarju dotakne njegovega
pesniškega oblikovanja in pripovednih odlomkov (07.04, 08.01), torej
začetkov slovenskega literarnega ustvarjanja v ožjem pomenu besede.
Tudi Trubarjevo prevajanje svetopisemskih besedil pomeni (pravza-
prav neopaženo) uvajanje literarnega izražanja v slovenščino; s tega
stališča ni nepomembno, da je Ta pervi deil tiga Noviga testamenta
uvrščen v obsežno zbirko obravnav svetovnih književnih del (09.15).
11.15. Večina piscev sestavkov o Trubarju verjetno meni, da pou-
darek tipa »utemeljitelj slov. knjižnega jezika in književnosti« že sam
po sebi pomeni, da je Trubarjevo delo temelj za razvoj slovenstva in
narodne samobitnosti. Vendar so nekatere razprtije (npr. leta 1908,
pa tudi pozneje) pokazale, da to ni samoumevno in splošno sprejeto.
Zato je dragoceno, da je o možu, ki je »uvrstil slov. narod med
evropske« (Rajhman, 08.02) in je »osrednja osebnost slov. kulturne
zgodovine« (Grdina, 08.04), to posebej poudarjeno tudi v leksikonski
in enciklopedijski obravnavi. Zanimivo je, da je to poudarjeno v
slovenskem leksikončku za mladino (06.02), v tujem leksikonu pa je,
na primer, opozorjeno na povzemanje Trubarjevega izročila v sloven-
skem narodnem prerodu na začetku 19. stoletja (09.15).
11.16. Opravljeni pregled obravnav Primoža Trubarja v enciklo-
pedijah in leksikonih in na podlagi tega sestavljeni prikaz njihovih
značilnosti (tu ga objavljam v nekoliko skrajšani obliki; celovita
različica je objavljena v spletni reviji Locutio (http://www.locutio.si))
razkriva tudi izpolnjene/neizpolnjene temeljne izdelovalske zahteve
(»know-how«) glede sestavkov za gutenberške enciklopedije in leksi-
kone. Te zahteve pa ne morejo biti ne predmet ne cilj preseganja Gu-
tenbergove galaksije: veljajo tudi za spletne različice in vzporednice
leksikonov in enciklopedij – kljub njihovi globalnosti in soustvarjalni
odprtosti. Zanesljivost in uporabnost spletnih enciklopedijskih tvorb
lahko temeljita predvsem na odgovornem ravnanju avtorja/sodelavca.
Temeljnih načel strokovnega komuniciranja namreč ne more oma-
lovaževati niti internet niti katerikoli od prihodnjih, dandanašnji še
neznanih postgutenberških medijev.
75
