Page 72 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 72
S SIMPOZIJEV 2008
Konzulovo in Dalmatovo hrvaščino, čeprav jih posebej ne označi. Ne
prikazuje Trubarjevih nemških posvetil in predgovorov v glagolskih
in cirilskih tiskih. Podrobno piše o delovanju Trubarja, Ungnada in
sodelavcev v Biblijskem zavodu. Navedbe se deloma razhajajo s po-
datki slovenskih raziskovalcev. (Furunović, 1996: 1281–1299.)
09.17. Ugledna Deutsche biographische Enzyklopedie objavlja konec
20. stoletja razmeroma dovolj obsežno, po vsebini pa nezgledno geslo
o Trubarju; geslo je nenavadna kompilacija iz leksikonskega sestavka
Josipa Turka (LThK, 1938; ta vir je naveden na koncu gesla namesto
šifre avtorja) in po posameznih formulacijah sodeč še iz drugih virov
(ADB, 1894; Kindler, 1988). Napačne ali vsaj vprašljive so navedbe: za
čas pred 1547 pretirano ocenjuje, da je Trubar že »povsod pridigal v
duhu reformacije«; ne pojasni Trubarjeve religijske usmeritve in
vplivov nanjo; ukrepanje ljubljanskega škofa 1547 preveč določno
povezuje z zmago katoliške strani v schmalkaldski vojni; Trubarjevo
sodelovanje z Vergerijem napačno postavlja v čas nastajanja prve
slovenske knjige (»1550 je ob podpori Petra Pavla Vergerija sestavil za
izobraževanje svojega ljudstva katekizem v slovenskem jeziku, s tem
takrat prvič zapisanem«). Med drugimi knjigami našteje le Ta pervi
deil tiga Noviga testamenta iz 1557 (»K prvim natisnjenim knjigam v
slovenščini spada tudi […]«) in skupno objavo vseh novozaveznih
prevodov (»1582«). K pomanjkljivostim gesla spada torej tudi: ne
navede začetka objavljanja (1555) prvih prevodov evangelijev v sloven-
ščino, ne omeni vsaj pesmaric, Articulov in Luthrove Hišne postille; ne
omeni Trubarjevega dela v biblijskem zavodu v Urachu. Dobra stran
gesla pa je, da za čas službe superintendenta pojasni: »organiziral je
protestantsko občino in napisal cerkveni red«. (DBE, 1999: 999–100.)
09.18. Novi Lexikon für Theologie und Kirche (prim. 04.05) objavlja o
Trubarju kratek, a pregleden ter na bistvene podatke in poudarke
(H. Bullinger, prvi slovenski knjigi, prevajanje Nove zaveze, delo v
Urachu, superintendent v Ljubljani, Cerkovna ordninga) osredotočen
sestavek Franceta M. Dolinarja. V razdelku z literaturo je zanimivo opo-
zorilo na razpravo A. Bernarda v francoskem glasilu. (LThK, 2001: 274.)
09.19. Obsežni specializirani leksikon Musik in der Geschichte und
Gegenwart vsebuje razmeroma dolgo geslo o Trubarju; napisal ga je
Marijan Smolik. Ob izčrpnih biografskih podatkih, opozorilih na
70
Konzulovo in Dalmatovo hrvaščino, čeprav jih posebej ne označi. Ne
prikazuje Trubarjevih nemških posvetil in predgovorov v glagolskih
in cirilskih tiskih. Podrobno piše o delovanju Trubarja, Ungnada in
sodelavcev v Biblijskem zavodu. Navedbe se deloma razhajajo s po-
datki slovenskih raziskovalcev. (Furunović, 1996: 1281–1299.)
09.17. Ugledna Deutsche biographische Enzyklopedie objavlja konec
20. stoletja razmeroma dovolj obsežno, po vsebini pa nezgledno geslo
o Trubarju; geslo je nenavadna kompilacija iz leksikonskega sestavka
Josipa Turka (LThK, 1938; ta vir je naveden na koncu gesla namesto
šifre avtorja) in po posameznih formulacijah sodeč še iz drugih virov
(ADB, 1894; Kindler, 1988). Napačne ali vsaj vprašljive so navedbe: za
čas pred 1547 pretirano ocenjuje, da je Trubar že »povsod pridigal v
duhu reformacije«; ne pojasni Trubarjeve religijske usmeritve in
vplivov nanjo; ukrepanje ljubljanskega škofa 1547 preveč določno
povezuje z zmago katoliške strani v schmalkaldski vojni; Trubarjevo
sodelovanje z Vergerijem napačno postavlja v čas nastajanja prve
slovenske knjige (»1550 je ob podpori Petra Pavla Vergerija sestavil za
izobraževanje svojega ljudstva katekizem v slovenskem jeziku, s tem
takrat prvič zapisanem«). Med drugimi knjigami našteje le Ta pervi
deil tiga Noviga testamenta iz 1557 (»K prvim natisnjenim knjigam v
slovenščini spada tudi […]«) in skupno objavo vseh novozaveznih
prevodov (»1582«). K pomanjkljivostim gesla spada torej tudi: ne
navede začetka objavljanja (1555) prvih prevodov evangelijev v sloven-
ščino, ne omeni vsaj pesmaric, Articulov in Luthrove Hišne postille; ne
omeni Trubarjevega dela v biblijskem zavodu v Urachu. Dobra stran
gesla pa je, da za čas službe superintendenta pojasni: »organiziral je
protestantsko občino in napisal cerkveni red«. (DBE, 1999: 999–100.)
09.18. Novi Lexikon für Theologie und Kirche (prim. 04.05) objavlja o
Trubarju kratek, a pregleden ter na bistvene podatke in poudarke
(H. Bullinger, prvi slovenski knjigi, prevajanje Nove zaveze, delo v
Urachu, superintendent v Ljubljani, Cerkovna ordninga) osredotočen
sestavek Franceta M. Dolinarja. V razdelku z literaturo je zanimivo opo-
zorilo na razpravo A. Bernarda v francoskem glasilu. (LThK, 2001: 274.)
09.19. Obsežni specializirani leksikon Musik in der Geschichte und
Gegenwart vsebuje razmeroma dolgo geslo o Trubarju; napisal ga je
Marijan Smolik. Ob izčrpnih biografskih podatkih, opozorilih na
70
