Page 71 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 71
DU[AN VOGLAR
precej dolgo geslo. Avtorica Hilde Bergner se osredotoča v skladu z
zasnovo leksikona na Trubarjevo osrednjo leposlovno-versko knjigo,
na Ta pervi deil tiga Noviga testamenta (1557). Najprej opiše vsebino
knjige; neutemeljeno pa obide pomembni in obsežni spis Tiga noviga
testamenta ena dolga predguvor. Nato navede podatke o prvem Tru-
barjevem prevodu iz Nove zaveze (1555) in o objavah nadaljnjih delnih
prevodov (do 1577) do natisa celote (Ta celi Novi Testament, 1582). Ob
tem opozori, da je obravnavana knjiga iz 1557 poleg katekizma in
abecednika (iz »1550 ali 1551«) »ena prvih tiskanih knjig v sloven-
ščini«. V skladu z namenom gesla bi lahko bil omenjen tudi prevod
psalmov. Sledijo pojasnila o Trubarjevem delovanju: v Ljubljani je
pridigal pod vplivom Pellikanovih in Bullingerjevih komentarjev
(Bonomo in Erazem Rotterdamski nista omenjena), zaradi prega-
njanja je dolga leta živel na Württemberškem (superintendentska
služba v Ljubljani ni omenjena). Proti koncu gesla avtorica poudari
Trubarjev pomen za Slovence: protestantizem je bil izkoreninjen,
»tako da se je ohranila le zavest o lastnem literarnem izročilu,« ta pa
je v začetku 19. stoletju »znova oživela in se povezala s prebujenim
narodnim občutjem«. Jezik Trubarjevega prevoda (osnova sta »do-
lenjsko narečje in ljubljanski mestni govor«) je po njeni oceni »tako
krepek in prvobiten, da so se nanj oprli vsi poznejši katoliški prevodi
Biblije – kakor tudi na prevod Jurija Dalmatina, Trubarjevega učenca«.
Na koncu gesla sta seznam nekaterih Trubarjevih knjig in izbor
starejše in novejše literature o Trubarju. (Kindler, 1988: 796–797.)
09.16. Enciklopedija štamparstva (1996) Dragutina Furunovića vse-
buje dolgo geslo Trubar, Primož i štamparije u Tübingenu i Urachu s Tru-
barjevim portretom in z deloma čudno oznako Trubarja v zaglavju:
»Začetnik slovenske književnosti in utemeljitelj slovenskega jezika.
Tiskar v Tübingenu.« Ob glavnih biografskih podatkih geslo med
drugim navaja, da sta katekizem in abecednik iz 1550 »prevoda, toda
njuna predgovora sta izvirna« in da si je Trubar v svojem delu »priza-
deval upoštevati dela Bullingerja, Luthra, Melanchthona, Brenza,
Lossija in drugih«. Velik del gesla je posvečen tübingenskima (tudi
Trubarjevima) tiskarskima mojstroma Morhartu in Gruppenbachu.
V podgeslu Hrvatska štamparija (tiskara) u Urachu podrobno opisuje in
našteva njene tiske; našteva torej tudi prevode Trubarjevih knjig v
69
precej dolgo geslo. Avtorica Hilde Bergner se osredotoča v skladu z
zasnovo leksikona na Trubarjevo osrednjo leposlovno-versko knjigo,
na Ta pervi deil tiga Noviga testamenta (1557). Najprej opiše vsebino
knjige; neutemeljeno pa obide pomembni in obsežni spis Tiga noviga
testamenta ena dolga predguvor. Nato navede podatke o prvem Tru-
barjevem prevodu iz Nove zaveze (1555) in o objavah nadaljnjih delnih
prevodov (do 1577) do natisa celote (Ta celi Novi Testament, 1582). Ob
tem opozori, da je obravnavana knjiga iz 1557 poleg katekizma in
abecednika (iz »1550 ali 1551«) »ena prvih tiskanih knjig v sloven-
ščini«. V skladu z namenom gesla bi lahko bil omenjen tudi prevod
psalmov. Sledijo pojasnila o Trubarjevem delovanju: v Ljubljani je
pridigal pod vplivom Pellikanovih in Bullingerjevih komentarjev
(Bonomo in Erazem Rotterdamski nista omenjena), zaradi prega-
njanja je dolga leta živel na Württemberškem (superintendentska
služba v Ljubljani ni omenjena). Proti koncu gesla avtorica poudari
Trubarjev pomen za Slovence: protestantizem je bil izkoreninjen,
»tako da se je ohranila le zavest o lastnem literarnem izročilu,« ta pa
je v začetku 19. stoletju »znova oživela in se povezala s prebujenim
narodnim občutjem«. Jezik Trubarjevega prevoda (osnova sta »do-
lenjsko narečje in ljubljanski mestni govor«) je po njeni oceni »tako
krepek in prvobiten, da so se nanj oprli vsi poznejši katoliški prevodi
Biblije – kakor tudi na prevod Jurija Dalmatina, Trubarjevega učenca«.
Na koncu gesla sta seznam nekaterih Trubarjevih knjig in izbor
starejše in novejše literature o Trubarju. (Kindler, 1988: 796–797.)
09.16. Enciklopedija štamparstva (1996) Dragutina Furunovića vse-
buje dolgo geslo Trubar, Primož i štamparije u Tübingenu i Urachu s Tru-
barjevim portretom in z deloma čudno oznako Trubarja v zaglavju:
»Začetnik slovenske književnosti in utemeljitelj slovenskega jezika.
Tiskar v Tübingenu.« Ob glavnih biografskih podatkih geslo med
drugim navaja, da sta katekizem in abecednik iz 1550 »prevoda, toda
njuna predgovora sta izvirna« in da si je Trubar v svojem delu »priza-
deval upoštevati dela Bullingerja, Luthra, Melanchthona, Brenza,
Lossija in drugih«. Velik del gesla je posvečen tübingenskima (tudi
Trubarjevima) tiskarskima mojstroma Morhartu in Gruppenbachu.
V podgeslu Hrvatska štamparija (tiskara) u Urachu podrobno opisuje in
našteva njene tiske; našteva torej tudi prevode Trubarjevih knjig v
69
